Začasno zadržali

Ustavno sodišče odločilo glede pogoja PC za državno upravo." Od jutri pogoj PC še ne bo veljal"

G.G.
30. 9. 2021, 16.11
Posodobljeno: 30. 9. 2021, 18.33
Deli članek:

Čakalo se je na odločitev ustavnega sodišča. Kaj so sprejeli? Začasno so zadržali izvajanje pogojev PC za državno upravo. Za zadržanje je glasovalo sedem, proti dva ustavna sodnika.

STA
Pred ustavnim sodišče so se danes zbrali nasprotniki pogojev PC in PCT.
Sklep ustavnega sodišča v celoti.

Vlada je pred dnevi sklenila, da bodo morali s 1. oktobrom zaposleni v državni upravi, ki bodo želeli delo opravljati v prostorih delodajalca, izpolnjevati pogoja preboleli ali cepljeni, medtem ko se bo iz t. i. pogoja PCT izloči T, torej testiranje. Ta pogoj bo veljal za ožjo državno upravo (ministrstva, organi v sestavi, inšpekcije, policija, vojska in upravne enote), in ne za celoten javni sektor.

Kaj pomeni odločitev ustavnega sodišča? Bo vlada odstopila od zahteve, da smejo v službo v ožji državni upravi le cepljeni in tisti, ki so preboleli covid-19? Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je pred dnevi dejal, da bodo vztrajali pri svoji odločitvi tudi, če bo ustavno sodišče izdalo začasno zadržanje odloka. Kako? Iskali naj bi "druge možnosti", da dosežejo cilj, uvedbo pogoja PC. 

Koritnik je po odločitvi ustavnega sodišča dejal, da "obžaluje odločitev ustavnega sodišča", a jo bo "absolutno spoštoval". "Od jutri pogoj PC še ne bo veljal, ostaja pri pogoju PCT," je povedal Koritnik, ki se v vsebino odločitve ne bo spuščal. Je pa omenil, da gre zgolj za začasno zadržanje in ne za razveljavitev.

Poslabšanje položaja delavcev

Ustavno sodišče je zavrnilo navedbo vlade, da je odlok sprejela kot delodajalec, in ne kot oblastni organ, kar je trdil Koritnik. 

Po navedbah ustavnega sodišča del odloka od predstojnika organa državne uprave zahteva, da zoper tiste zaposlene, za katere ne bi veljale izjeme, v primeru neizpolnjevanja pogoja prebolevnosti ali cepljenja (PC) ukrepa v skladu s predpisi o delovnih razmerjih. Odlok ne konkretizira teh ukrepov. To pomeni, da lahko predstojnik izvaja postopke, ki jih določata zakon o javni upravi oz. zakon o delovnih razmerjih. Ukrep v skladu s predpisi o delovnih razmerjih pa je tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede na to nikakor ni mogoče izključiti, da bi bili zoper zaposlene, ki ne bi izpolnjevali pogoja prebolevnosti ali cepljenja, izvedeni disciplinski postopki, pa tudi postopki odpovedi pogodb o zaposlitvi, ugotavlja sodišče.

Glede težko popravljivih škodljivih posledic, ki bi utegnile nastati z zadržanjem izpodbijanega 10.a člena odloka, so upoštevali, da vlada ni utemeljila, da bi se ravno med zaposlenimi v organih državne uprave novi koronavirus pomembno hitreje in bolj širil kot v preostali populaciji ali pri drugih skupinah posameznikov, ki so glede na svojo zaposlitev še bolj izpostavljeni rizičnim stikom. Trditvam vlade, da je izpodbijani ukrep edini, ki omogoča zagotavljanje pravice delavcev do varnega in zdravega okolja, zato ni mogoče slediti. Iz navedb vlade ni mogoče sklepati, da bi bilo delovanje državne uprave tako ogroženo, da je treba določiti strožji pogoj za opravljanje dela, ugotavlja sodišče.

Če bi se izpodbijani 10.a člen izvrševal, pa bi se kasneje izkazalo, da je protiustaven oziroma nezakonit in bi ga ustavno sodišče razveljavilo ali odpravilo, bi lahko nastale težko popravljive škodljive posledice za tiste zaposlene v državni upravi, ki ne izpolnjujejo pogoja PC in zanje ne bi bili upoštevni izjemi iz izpodbijanega člena.

Po navedbah ustavnega sodišča ni mogoče spregledati, da je vsako cepljenje po naravi stvari za posameznika trajen in nepovraten ukrep, do katerega v primeru zahteve po izpolnjevanju pogoja PC lahko pride proti volji posameznika. Glede na to ni upoštevna niti trditev vlade, da pomeni izpodbijana določba ukrep začasne narave.

Glede na navedeno po oceni ustavnega sodišča ni mogoče pritrditi vladi, da bi bile posledice zaradi zadržanja izvrševanja izpodbijane določbe težje od posledic, ki bi nastale, če bi se izpodbijana določba izvrševala.

Odločitev nastavlja predvsem ogledalo vladi

V Policijskem sindikatu Slovenije seveda pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča. "Ocenjujemo , da ta odločitev v tem trenutku nastavlja predvsem ogledalo vladi, zaradi ravnanj katere smo priča evidentnemu nazadovanju države na področju temeljnih pravnih in demokratičnih standardov," je  dejal predsednik sindikata Rok Cvetko.

V sindikatu menijo, da bi morala biti predvsem politična oblast prva v državi, ki bi morala spoštovati ustavo. "Če je ne, pomeni, da so ogrožene pravice vseh državljanov, torej tudi policistov," je navedel in dodal, da pričakujejo, da se bo po tej odločitvi ustavnega sodišča tudi vlada vnaprej bolj premišljeno, predvsem pa v duhu socialnega partnerstva, odločala o pravicah zaposlenih vseh v Sloveniji.

Cvetko je na kratko povzel tudi oceno tehtanja ustavnega sodišča glede težko popravljivih posledic. Kot je navedel, je ustavno sodišče ocenilo, "da ni mogoče pritrditi vladi, da bi bile posledice zadržanja izvrševanja izpodbijanje določbe težje od posledic, ki bi nastale, če bi se ta določba izvrševanja".

Kot je dejal Cvetko, bi v sindikatu uporabili enake korake kot sedaj, tudi če bi bil pogoj PC uveljavljen za celotno državo, ne samo za državno upravo. "Ključni problem, ki ga naslavljamo pri naši zahtevi, je predvsem to, da ni odlok tisti, s katerim se lahko nalaga obvezno cepljenje, temveč bi to moralo biti urejeno izključno z zakonom," je dejal. Pričakujejo , da bo tudi končna odločitev ustavnega sodišča podobna kot današnja.