Novice Svet24

DZ se je prejšnji teden seznanil, da je postopek za predlog novele zakona o praznikih končan, padel pa je že na oviri odborov. Z novelo so v Stranki Alenke Bratušek predlagali, da bi bil 11. november, praznik sv. Martina, državni praznik, ki ne bi bil dela prost dan.

Všečna ideja

Socialdemokrati so v predstavitvi stališč poslanskih skupin ocenili, da je predlog, da se martinovanje razglasi za državni praznik, zanimiv in vreden razmisleka, saj bi z njim lahko povečali pomen slovenskega vinarstva in gastronomije, a imajo pomisleke, ker na državne praznike obeležujemo predvsem pomembne zgodovinske dogodke. V Levici predloga ne podpirajo, saj zagovarjajo načelo, da se državni prazniki uvajajo le, če so dela prosti dnevi, saj se le tako razbremenijo zaposleni, v zadnjih dvajsetih letih pa se je državni zbor in več vlad redno posluževalo ravno te taktike. S tem so lahko svojim volivcem in širšemu občestvu signalizirali svoja stališča in vrednote, ne da bi v to moralo vložiti karkoli napora ali denarja, pri tem pa so ohranjali dobre stike z gospodarstvom, ki venomer nasprotuje dodatnim dela prostim dnevom.

Primož Lavre

Dan Primoža Trubarja (8. junij), združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (17. avgust), vrnitev Primorske k matični domovini (15. september), dan slovenskega športa (23. september), dan suverenosti (25. oktober) in dan Rudolfa Maistra (23. novembra) so vsi državni prazniki, a niso dela prosti dnevi. Za običajne Slovence ti dnevi sami po sebi neredko minejo brez zavedanja o svojem pomenu, z izjemo izobešanja zastav pa se marsikje sploh ne obeležujejo.

SNS najglasnejši

Obeleževanje Martinovanja se morda zdi nepomembna tema v tem zgodovinskem času za Slovenijo in svet, prvopodpisani pod predlog novele Marko Bandelli (SAB) je izrazil obžalovanje, da nov praznik, pobudo za katerega je dal Evropski red vitezov vina, ni prejel zadostne podpore. S tem je po njegovem zamujena priložnost za ponovni zagon gostinstva in turizma.

Dušan Šiško iz SNS je zbrane spomnil, da predlog ni nov, saj so podobno pobudo v DZ obravnavali že pred 30 leti. V poslanski skupini jih moti, da se s predlogom »povzdiguje samo pijačo, na hrano pa se pozablja, zlasti ker je Slovenija evropska gastronomska regija leta 2021«. »Morebiti bi lahko razmislili še o prazniku kulinarike,« je dejal. Vpogled v zgodovino predlaganja novih praznikov v samostojni Sloveniji razkriva, da so ravno pri SNS bili po navadi najglasnejši. Še nedavno je njihov prvak Zmago Jelinčič neuspešno poskušal prepričati kolege, da razglasijo 13. maj. S tem praznikom, ki bi kot dela prost dan nadomestil 2. maj, bi obeležili 13. maj 1941, ko so se trije vodilni Tigrovci na Mali gori pri Ribnici spopadli z italijansko vojsko. Društvo Tigr Primorske, ki neguje spomin na to protifašistično gibanje, je predlog sicer zavrnilo, češ da ne prestaja zgodovinske analize in bi bil 6. september kot datum usmrtitve bazoviških junakov primernejši.

Dan republike

Zveza društev in klubov Moris je v preteklosti predlagala, da se za praznik suverenosti določi 26. oktober, ne 25. oktobra. Ladja z zadnjimi vojaki JLA je namreč teritorialne vode zapustila 26. oktobra 1991. 

Še preden so Primorci dobili svoj praznik vrnitve, so v LDS večkrat poskušali 5. oktober kot dan, ki označuje dogovor o dokončni razmejitvi med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo, razglasiti kot dan spomina na vlogo primorskih Slovencev med fašističnim nasiljem, na žrtve prve in druge svetovne vojne ter drugih nasilnih dejanj na Primorskem. Zvesta performativni politiki brez vsebine ali posledic oziroma benefitov za državljane se je SNS pred nekaj leti oglasila z namero za proslavljanje dneva zedinjene Slovenije 29. novembra kot včasih dan republike v času SFRJ. Od predlaganih in nikoli sprejetih praznikov pa velja izpostaviti še dan slovenske zastave, ki so ga želeli vpeljati predstavniki društva Heraldica Slovenica v spomin na izobešanje trobojnice leta 1848. Ne glede na morebitne spremembe, se zdi, da se delavcem ne obetajo dodatni dela prosti dnevi, ne glede na morebiten praznik več.