Če se spomnite prvih dni epidemije, vam je v spominu zagotovo ostalo, kako hitro so epidemiologi presegli zmožnosti sledenja tveganim stikom. Kasneje je prvi epidemiolog dr. Mario Fafangel pojasnil, da so si stike pisali dobesedno na listke in jih ročno vnašali v excelove tabele. Na srečo se je od takrat marsikaj spremenilo. NIJZ je uspel vzpostaviti telefonski center. Kot je prejšnji teden pojasnil direktor NIJZ Milan Krek, se s sledenjem stikov ne ukvarjajo zgolj epidemiologi, in so ekipo, ki sledi tveganim stikom, močno okrepili. Trenutna zmogljivost NIJZ naj bi bila sledenje stikom 1500 ljudi na dan. Ob tem se je dr. Krek pošalil in omenil, da smo Slovenci zagotovo najbolj osamljen narod na svetu. »Ni težava, da nam ne bi uspelo vseh kontaktirati. Težava je, ker imamo primere, kot je ta, da je neki par, ki se je poročil, na vprašanje, koliko je bilo tveganih stikov na poroki, odgovoril, da sta bila na poroki sama.«
A kljub velikemu povečanju zmogljivosti številke okuženih, ki jih spremljamo te dni, grozijo, da bo spremljanje stikov spet ogroženo. V ponedeljek je bilo tako s PCR-testi potrjenih že 1308 okužb.
Olajšanje za NIJZ
Na NIJZ so nam povedali, da ne glede na število preverjenih stikov, pri epidemiološkem poizvedovanju ni pomembno zgolj število obdelanih primerov, temveč predvsem poglobljeno poizvedovanje in pridobivanje kakovostnih podatkov od oseb, ki so bile v stiku z okuženo osebo. »Tak način dela bo potekal tudi v prihodnje, neodvisno od števila potrjenih okužb,« so nam zagotovili. Krek pa si je lahko včeraj oddahnil, ko je državna revizijska komisija sporočila, da je zavrnila zahtevek za revizijo podjetja CDE, ki se je pritožilo nad izbiro podjetja, ki bo za okoli 2,3 milijona evrov postavilo klicni center za sledenje stikov.
Začetniki v poslu
Kot smo že poročali, je pogodbo presenetljivo dobilo podjetje City Connect iz Brežic, ki je bilo ustanovljeno šele pred nekaj meseci. Ne glede na to se je zavezalo, da bo v najkrajšem možnem času, torej v dveh do treh tednih zagotovilo 120 ljudi, ki bodo naslednjih šest mesecev sledili tveganim stikom in ljudi obveščali o morebitni potrebi po osamitvi. Zmogljivost klicnega centra, ko bo v popolnosti vzpostavljen, naj bi bila preverjanje stikov 2000 ljudi na dan. Upajmo, da je ne bo treba nikoli v celoti izkoristiti.
Nesrečna aplikacija
Odgovorni za boj z epidemijo pa le še redko omenijo aplikacijo #Ostanizdrav, ki naj bi bila najboljši pripomoček za omejevanje tveganih stikov. Po velikih porodnih krčih in številnih težavah je s koncem drugega vala nekako padla v pozabo. Čeprav tako na NIJZ kot na ministrstvu za javno upravo, ki za aplikacijo skrbi, trdijo, da jo potrebujemo, je ljudje praktično ne uporabljajo več. Kljub temu, da je bilo v prejšnjem tednu izdanih 7000 TAN-kod, je bilo v aplikacijo #Ostanizdrav vnesenih le okoli 180 kod. Ne glede na to na ministrstvu za javno upravo menijo, da gre za izjemno koristen pripomoček. Zato so poleti podpisali novo pogodbo za vzdrževanje in nadgradnjo aplikacije, ki je veljavna do junija leta 2023. Če bi morebiti dvomili v koristnost aplikacije, so nas na ministrstvu spomnili, da je #Ostani zdrav predelava nemške aplikacije, v razvoj katere je bilo vloženih 20 milijonov evrov in za vzdrževanje katere Nemci na mesec namenijo med 2,5 in 3,5 milijona evrov. Res je, da so zneski, ki jih za vzdrževanje aplikacije nameni Slovenija, minorni, a vprašanje je, komu koristi, če je skoraj nihče ne uporablja.