Večina tistih, ki pridejo po prvi odmerek, naj bi se odločala za cepivo Janssen, saj je pri cepivu tega proizvajalca za doseženo polno cepljenost in s tem takojšnje izpolnjevanje pogoja cepljenosti potreben le en odmerek. Spomniti velja, da cepivo Janssen slabše ščiti pred delta različico kot cepivi Moderne (najboljša zaščita) in Pfizerja.
Z jutrišnjim dnem se bo življenje vseh, ki zavračajo tako cepljenje kot testiranje in covida niso preboleli, močno spremenilo. Vrata številnih ustanov bodo zanje zaprta. Glede na odziv javnosti, številni razmišljajo, kako bi se odločitvam vlade ognili. Nekateri bi državo tožili zaradi kršitev pravic, drugi bi se lagali, tretji celo ponarejali dokumente … Upajmo, da se bo večina kljub vsemu odločila ukrepe spoštovati in se odločila za cepljenje.
Več cepljenih
Kot kažejo podatki, je zaostrovanje PCT-pogojev že prineslo rezultate. Prejšnji teden je bilo po daljšem obdobju padanja spet opaziti znaten skok v številu cepljenih. Prvič po juliju smo spet presegli število 6000 polno cepljenih v enem dnevu. Po objavi ukrepov naj bi bil v večjih krajih naval na cepilna mesta tako velik, da jim vseh zainteresiranih ni uspelo cepiti v enem dnevu, saj je zmanjkalo cepiva. NIJZ naj bi zaprosili tudi za povečane dobave cepiv. Glede na javno objavljene podatke je število cepljenih še vedno zelo nizko, a vlada upa in pričakuje, da se bo stanje izboljševalo z daljšim časom veljavnosti ukrepov.
Neuspeh kampanje
Po tem, ko vladna kampanja cepljenja ni bila uspešna in ko je komuniciranje vlade, tudi po zaslugi zmedenih ukrepov, doseglo prej nasprotni učinek od želenega, bo pot do cepilne odrešitve dolga. Veliko ljudi namreč trdno vztraja pri tem, da jim za zaščito družbe ni mar in se ne bodo cepili. Raziskava NIJZ, ki so jo opravili pred sprejemom strategije cepljenja, je, kot kaže, podcenila število skeptičnih Slovencev in Slovenk. Glede na zbrane podatke naj bi se izrazito nagibalo k necepljenju le 13,7 odstotka Slovencev in Slovenk. Dvajset odstotkov Slovencev in Slovenk med 18 in 74 let je v anketi NIJZ izjavilo, da se ne bodo cepili. Kot še kažejo podatki, zavezanost k cepljenju pada s starostjo. Torej mlajši ko so bili anketiranci, manjši je bil odstotek tistih, ki bi se cepili. Prav tako se je odstotek manjšal z stopnjo izobrazbe in z višino dohodka.
44,5 odstotkov vseh Slovencev je cepljenih z vsemi odmerki.
Pojasnila naletela na gluha ušesa
A razlika med anketnimi 20 odstotki skeptikov in realnih 50 odstotkov necepljenih danes je ogromna. Slovenci smo po precepljenosti na repu vseh razvitih držav in očitno je država opustila misel, da lepa beseda lepo mesto najde. Zatekli so se k taktiki korenčka in palice. Nikoli pa se v resnici niso vprašali, zakaj se ljudje ne želijo cepiti. V strategiji promocije cepljenja tako ne najdemo najpogostejših pomislekov, ki jih imajo ob misli na cepljenje Slovenci in Slovenke. In če ne veš, kakšne so težave, potem jih je tudi težko rešiti. Nalogo razčiščevanja pomislekov je večkrat prevzela stroka. Tako so več kot enkrat v medijih s svojimi zapisi in izjavami javnost nagovarjali dr. Ihan, dr. Jerala in dr. Štrukelj, a kot kaže je stopnja nezaupanja v stroko med Slovenci tako visoka, da njihov trud ni obrodil večjih sadov.
Največji pomisleki
Prav neverjetno je, kako določeni pomisleki, kljub temu da so bili že večkrat nagovorjeni, odgovorjeni in zavrženi, še vedno vztrajajo pri tako velikem številu Slovencev. Naštejmo nekaj najbolj nesmiselnih: če si zdrav, ne moreš zboleti; zakaj bi tvegal s cepljenjem, če lahko z okužbo pridobiš naravno imunost (če ne umreš seveda); virus ne obstaja in ostale teorije zarote, ki vključujejo čipe in 5G-tehnologijo. Ljudje, ki verjamejo v slednje, spadajo v kategorijo, ki je verjetno niti ni smiselno nagovarjati.
Kaj pa …
Več dela pa bi vlada in stroka zagotovo morali imeti z razčiščevanjem vprašanj, ki jih majo ljudje s hitro odobritvijo cepiv, s pojasnjevanjem izvora stranskih učinkov, sprejemanjem odgovornosti za pojav morebitnih trajnih posledic cepljenja, individualno obravnavo ljudi, ki se cepljenja bojijo zaradi šibkejšega imunskega sistema, obstoječih bolezni ali alergij. Torej, če povzamemo zadnje vrstice, ljudem je treba odgovoriti na vprašanje: kaj pa če bo šlo kaj narobe?
