V obrazložitvi sodbe vrhovno sodišče med drugim poudarja, da je financiranje opravljanja javne službe STA na podlagi zakona o STA dolžan zagotoviti njen ustanovitelj. Začasno zadržanje uredbe zato ne bi predstavljalo nobene ovire, da se ne izplača nadomestilo za opravljeno javno službe, saj pravno podlago za izplačilo predstavlja že zakon o STA, specialno za leto 2021 pa tudi sedmi protikoronski zakon. Kateri organ bo izvedel to financiranje oziroma kakšna so nasploh razmerja med vlado in njenimi organi, pa v obravnavani zadevi ni bistveno, ugotavlja sodišče.
Direktor Ukoma Uroš Urbanija je ob sklepu vrhovnega sodišča zapisal, da je sodišče očitno sprejelo argumente Ukoma. Navedbe iz obrazložitve sklepa, kjer sodišče ugotavlja dolžnost mesečnega financiranja javne službe STA, za zdaj ni komentiral.
Tako kot neutemeljeno zavračajo argument države, da je izvrševanje uredbe potrebno, ker sedmi protikoronski zakon ne določa organa, ki je zavezan k izplačilu nadomestila za javno službo STA. Za plačilo teh sredstev je zavezana Republika Slovenija, navaja.
Dodatno se tudi ne strinjajo z vlado, da je uredba potrebna, ker da edina določa mesečno plačevanje terjatev iz naslova za opravljanje javne službe za letošnje leto. Že v 1. odstavku akta o ustanovitvi STA je namreč določeno, da STA dobiva sredstva iz državnega proračuna v obliki mesečnega nadomestila na podlagi letne pogodbe med njima. Ta sicer za letos res ni bila sklenjena, a to ni bistveno, navaja vrhovno sodišče, saj sedmi protikoronski zakon določa, da se STA iz proračuna države za leto 2021 za opravljanje javne službe zagotovijo sredstva v skladu s poslovnim načrtom.
Kot zmotno navajajo tudi vladno stališče, da bi, če bi bila uredba zadržana, izplačilo nadomestila po sedmem protikoronskem zakonu zapadlo šele konec proračunskega obdobja 2021. "Kaj takega iz sedmega protikoronskega zakona ne izhaja, ne izrecno, ne po namenu, ki ga je zakonodajalec zasledoval pri sprejemanju tega zakonskega določila, to je zagotoviti gotovo in predvsem čim prejšnje financiranje opravljanja javne službe," je navedlo sodišče.
Kljub temu pa je vladi ugodilo in razveljavilo začasno zadržanje uredbe iz drugih razlogov. Ugotavlja namreč, da tudi uredba predvideva izplačilo nadomestila tudi v primeru, če pogodba med STA in Ukomom ni sklenjena. Prav tako je ocenilo, da je zmotna trditev, da je zadržanje uredbe nujno, ker v nasprotnem primeru ne bo prišlo do izplačila nadomestila v skladu s sprejetim poslovnim načrtom. "Med tema dvema okoliščinama ni vzročno-posledične povezave," meni sodišče in dodaja, da STA ni uspela dokazati, da bi zgolj z zadržanjem uredbe dobila izplačano nadomestilo v skladu s poslovnim načrtom.
Na STA so ob sodbi izrazili pričakovanje, da "bo po tako obrazloženem sklepu vrhovnega sodišča konec izgovorov, ki jih je ob nadaljevanju nefinanciranja do zdaj navajal Ukom". Direktor Ukoma je namreč trdil, da ne sme plačevati nadomestila za opravljanje javne službe STA, ker ni sklenjena pogodba, so spomnili.
"Iz obrazložitve odločitve vrhovnega sodišča izhaja, da vladne uredbe o opravljanju javne službe STA ni zadržalo prav zaradi tega, ker je vlada dolžna v letu 2021 zagotoviti mesečno financiranje STA neposredno na podlagi sedmega protikoronskega zakona. S tem bi moral biti odpravljen še zadnji dvom, da v primeru takšnih dilem v Republiki Sloveniji odloča sodišče. K nadaljevanju pogovorov z Ukomom smo vlado pozvali že trikrat. Še vedno upamo, da bo tudi to, kar je zapisalo vrhovno sodišče, pripomoglo k temu, da bo nemudoma vzpostavljeno financiranje STA in da se bomo čim prej sešli s predstavniki vladne strani," je poudaril direktor STA Bojan Veselinovič.
Glede na dejstvo, da se je sedaj o teh vprašanjih izreklo vrhovno sodišče, bodo nižja sodišča, pa tudi vlada in Ukom, v kateremkoli postopku težko zavzeli drugačna stališča, so ob tem dodali v vodstvu Slovenske tiskovne agencije.
STA že 249 dni opravlja javno službo brez plačila.
Izbira revizorja
Iz generalnega sekretariata vlade pa so danes sporočili, da je vršilka dolžnosti generalnega sekretarja vlade Janja Garvas Hočevar sprejela sklep o imenovanju BDO Revizija, Družbe za revidiranje iz Ljubljane za posebnega revizorja, ki bo preveril izvajanje zakonskih in drugih predpisanih obveznosti STA.
Vlada je sklep o tem sprejela 30. junija, družbo BDO Revizija pa je Janja Garvas Hočevar izbrala na podlagi javnega naročila, ki je bilo razdeljeno na dva sklopa. Izvajalec revizije, ki je bil izbran za sklop 1, bo pri izvedbi posebne revizije preverjal izvajanje zakonskih in drugih predpisanih obveznosti družbe STA za obdobje od 1. januarja 2019 do 30. junija 2021, piše v sklepu. Revizor bo moral o ugotovitvah revizije pripraviti posebno poročilo.
Skupščina STA, ki je potekala 28. junija, je sicer sklenila, da je direktor STA Bojan Veselinovič pooblaščenim osebam vladnega urada za komuniciranje (Ukom) dolžan takoj omogočiti vpogled v podatke in informacije o notranji organizacijski in računovodsko-finančni strukturi izvajanja poslovnih procesov ter jim omogočiti vpogled v vso dokumentacijo o finančnem poslovanju od 28. junija 2011. STA je sicer dokumentacijo o poslovanju vladi poslala že aprila.
