Predlog novele zakona o nalogah in pooblastilih policije je bil v javni razpravi do 3. septembra. Med cilji predlagane novele je vlada navedla uskladitev določb s pravnim redom EU, ureditev avtomatiziranega preverjanja registrskih tablic v javnem prometu v skladu z odločbo ustavnega sodišča in učinkovitejše delovanje policije pri opravljanju nalog.
Splošna ocena: predlog novela zakona o nalogah in pooblastilih policije vsebuje po mnenju Prelesnikove zaskrbljujoče predloge širjenja policijskih pooblastil. Izpostavlja izvajanje stalnega video in avdio nadzora nekaterih javnih površin, dodatne širitve obdelave biometričnih podatkov pri ugotavljanju identitete in identifikacije ter neposreden elektronski dostop policije do širokega in neopredeljenega nabora evidenc.
Mojco Prelesnik prav tako skrbi pomanjkljiva ureditev avtomatiziranega preverjanja registrskih tablic v javnem prometu, nejasen stalen poimenski nadzor obdelav osebnih podatkov določenih varovanih oseb v zbirkah javnega sektorja in s tem posredno možnost stalnega nadzora policije nad državnimi organi, ki so upravljavci teh zbirk.
Zaskrbljena je tudi zaradi predlagane ukinitve obveznosti policista, da posameznike ob zbiranju obvestil pouči o prostovoljnosti (in ne dolžnosti) ter možnosti anonimnosti pri podaji obvestil, izpostavlja pa tudi nejasnost pogojev uporabe radarskih sistemov za detekcijo navzočnost in premikov skozi steno ter naprav za odkrivanje lažnih baznih postaj, širitev uporabe brezpilotnih letalnikov za zbiranje osebnih podatkov tudi za preventivne in nadzorne namene ter omejitve dostopa do lastnih osebnih podatkov.
Po njenem mnenju večina predlogov sploh ne vsebuje ocen učinkov na varstvo osebnih podatkov, kot jih zahteva 49. člen zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj, medtem ko sta oceni učinkov za sistem Lifeseeker in avtomatizirano preverjanje registrskih tablic v javnem prometu po navedbah informacijske pooblaščenke pomanjkljivi in ne vsebujeta varovalk za zagotavljanje sorazmernosti in preprečevanje tveganj. Kot na podlagi objavljenega predloga novele zakona še navaja informacijska pooblaščenka, se predvideva povsem nesorazmerno izvajanje biometrijskih ukrepov pri policijskem ugotavljanju identitete, saj se zajem biometričnih podatkov dopušča v prav vsakem postopku ugotavljanja identitete. Tako široko pooblastilo je po njenih navedbah posebej problematično v kombinaciji z uporabo avtomatizirane obdelave in tehničnih sredstev, med katere sodi tudi tehnologija avtomatizirane prepoznave obrazov brez vezave na konkretne okoliščine in varovalke za varstvo pravic.
Pri informacijski pooblaščenki verjamejo, da bo ministrstvo za notranje zadeve skrbno proučilo vse prejete pripombe, predvsem strokovne javnosti in tudi drugih organov, ki bdijo nad temeljnimi človekovimi pravicami, zlasti varuha človekovih pravic, in predlog novele zakona bistveno spremenilo.
