Eden teh je Klemen Štibelj, vodja kabineta ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Po informacijah Necenzurirano.si se je prijavil na razpis za novega člana državne revizijske komisije, ki se je zaključil sredi avgusta.
Državna revizijska komisija je po zakonu neodvisni državni organ, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil. Samo lani je v postopkih pravnega varstva odločila o 254 zahtevkih za revizijo in drugih vlogah pri javnih naročilih, ki so bila vredna skupno 1,3 milijarde evrov. Med temi se je:
- 49 zahtevkov nanašalo na fazo postopka pred odločitvijo naročnika o oddaji naročila,
- 205 zahtevkov za revizijo pa na fazo po oddaji javnega naročila.
Največ dela je imela na področju gradenj, kjer je odločala o 93 naročilih, skupaj vrednih 1,1 milijarde evrov. Med njimi sta bila tudi oba sklopa del pri gradnji drugega tira Divača–Koper.
O tem, kdo bo izbran za enega od šestih članov komisije, bodo odločali poslanci državnega zbora na predlog mandatno-volilne komisije. Pri tem naj bi imel Štibelj že zagotovljeno podporo vladajoče koalicije, ki si želi imeti večji vpliv na delo tega organa. Ob tem, ko vodi Hojsov kabinet, je namreč Štibelj še dolgoletni član NSi. Na volitvah leta 2011 je kandidiral za njenega poslanca, pred tem pa tudi za župana Škofje Loke, kjer je bil pred petnajstimi leti podžupan. Vodi tudi občinski odbor stranke, predsedoval pa je njenemu združenju delavcev. Leta 2014 se je Štibelj podpisal pod pismo podpore Alešu Hojsu pri neuspešni kandidaturi za predsednika NSi. Dve leti pozneje je izvršni odbor NSi Hojsa izključil iz stranke. Po sestopu vlade Marjana Šarca je Hojs postal minister za notranje zadeve, vodenje kabineta pa zaupal Štiblju, sicer ekonomistu, ki je v zadnjem desetletju in pol služboval na različnih ministrstvih.
Komisijo od leta 2019, torej še iz časa Šarčeve vlade, vodi Samo Červek. Štibelj bi na položaju zamenjal dosedanjo članico komisije Matejo Škabar, ki se je po informacijah Necenzurirano.si prav tako prijavila na razpis. Položaj je za Štiblja, ki je trenutno v kabinetu zaposlen na ministrovo zaupanje, še posebej zanimiv, ker mandat članov državne revizijske komisije traja osem let. Predčasno pa so lahko razrešeni le, če so obsojeni za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti, če trajno izgubijo delovno zmožnost za opravljanje svoje funkcije, če ne ravnajo v skladu z zakonom in ustavo ali odstopijo sami. Po osmih letih jih lahko državni zbor vnovič imenuje. Člani državne revizijske komisije imajo tudi status funkcionarja.
