Parlamentarne počitnice po poslovniku državnega zbora trajajo do konca avgusta, a se bo že v ponedeljek začel uvod v vročo politično jesen. Na zahtevo opozicijskih LMŠ, SD, Levice in SAB se bo na nujni seji sestal odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino, ki bo razpravljal o pripravljenosti vzgojno-izobraževalnega sistema na pričetek novega šolskega leta ob PCT-pogojih.
Večji del opozicije je nujno sejo zahteval zaradi, tako pravijo predlagatelji, neaktivnosti ministrice Simone Kustec (SMC) glede priprav na novo šolsko leto. Opozicijski četverček bo predvidoma prihodnji teden proti Kustečevi vložil eno izmed treh napovedanih jesenskih interpelacij proti ministrom vlade Janeza Janše.
Na pestro politično dogajanje pa ne bodo vplivale le interpelacije, temveč tudi vedno bližje parlamentarne volitve in obravnave zakonskih predlogov manjšinske koalicije, ki imajo negotovo usodo. V ospredju bosta predlog zakona o demografskem skladu in novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Desus in demografski sklad
Vlada je predlog zakona o ustanovitvi demografskega sklada sprejela že lani oktobra, na dan, ko je z mesta kmetijske ministrice odstopila tedanja predsednica Desusa Aleksandra Pivec.
Čeprav je dva meseca kasneje Desus izstopil iz vladne koalicije, pa štiričlanska poslanska skupina večinoma še vedno podpira vladne predloge.
Stranka Desus in njen novi predsednik Ljubo Jasnič zakona ne podpirata, medtem ko naj bi ga poslanci podpirali.
Jasnič je lastne poslance že sredi julija pozval k premisleku o ustreznosti zakona o nacionalnem demografskem skladu. Desus je za 10. september sklical klavzuro stranke, na kateri bodo razpravljali o stališčih Desusa do predlogov zakonov o demografskem skladu in zdravstvenem varstvu, odnosu poslancev s stranko ter o kadrovski politiki stranke.
Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB zakonu o demografskem skladu nasprotujejo, saj so prepričane, da bi zakon v takšni obliki omogočal »plenjenje« državnega premoženja.
Enako menijo sindikati. Če bo zakon sprejet, so že napovedali, da bodo začeli zbirati podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
Spremembe pri zdravstvenem varstvu
Stranka Desus ne podpira niti koalicijskega predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Svoje osebno odklonilno stališče je Jasnič že poslal ministru za zdravje Janezu Poklukarju, vendar bodo o sprejemu zakona na koncu odločali poslanci.
Predlog novele predvideva, da se 45-članska skupščina in 11-članski upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) Slovenije nadomesti z 11-članskim svetom zavoda. V njem bi bili štirje člani predstavniki zavarovancev (po en predstavnik zaposlenih, študentov, upokojencev in invalidov), trije člani bi bili predstavniki delodajalcev, od katerih dva imenujejo delodajalska združenja na ravni države in enega vlada. Štirje člani pa bi bili predstavniki vlade. Do takega predloga so med drugim kritični v tudi sindikalnih centralah in skupščini ZZZS.
Nov poskus razrešitve Zorčiča
Po odhodu treh poslancev SMC med nepovezane poslance je manjšinska koalicija že dvakrat poskušala razrešiti predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča z mesta predsednika državnega zbora. Tako na marčevskem kot tudi na majskem glasovanju predlog ni dobil večinske podpore poslancev, za razrešitev mora glasovati absolutna večina, torej vsaj 46 poslancev. Na drugem glasovanju je za njegovo razrešitev zmanjkal le en glas.
Glede na to, da je vodja največje poslanske skupine SDS Danijel Krivec po drugem neuspešnem poskusu razrešitve napovedal nov poskus, bodo poslanci in poslanke jeseni še tretjič odločali o razrešitvi Zorčiča. Še pred prvim, marčevskih glasovanjem, je predsednik Nove Slovenije Matej Tonin napovedoval, da bo nov predsednik državnega zbora postal vodja njihove poslanske skupine Jožef Horvat.
