Bralec trdi, da sicer prejema od 1300 do 1400 evrov plače na mesec, med čakanjem na delo pa je na račun prejel zgolj 800 evrov. To je kar 240 evrov manj od tega, kolikor bi moral prejeti, če za izhodišče vzamemo spodnji znesek. Seveda se zaposleni sprašuje, kako je mogoče, da je delodajalec uveljavljal povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo, a tega nato ni v polnem znesku posredoval zaposlenemu.
Spomnimo, da je država podjetja, ki jim je bilo med uradno epidemijo s predpisi onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti, subvencionirala z delnim povračilom plače (v višini 80 odstotkov) za odrejeno začasno čakanje na delo. Denar so podjetjem nakazali na transakcijske račune, pogojen pa je bil z upadom prihodkov. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je ta ukrep izkoristilo 31.284 podjetij.
Inšpektorat: Delodajalca lahko oglobimo, plačo pa mora iztožiti
Naš bralec se je glede tega obrnil na pristojni inšpektorat za delo in ta mu je odgovoril s splošnim dopisom »nezavezujoče strokovne pomoči«. Obvestili so ga, da mora za zakonito opravljanje dela vedno obstajati pravna podlaga; če je ni, bo inšpektorat njegov primer razumel kot delo na črno. Z inšpektorata so nam v telefonskem pogovoru pojasnili, da lahko delojemalec manjkajočo plačo na podlagi te pogodbe iztoži neposredno od delodajalca.
»Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema (delno) povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen v primerih, ki jih določa zakon. Če delodajalec izplača nadomestila plače v nasprotju z zakonom, se ga kaznuje z globo,« so nam odgovorili z inšpektorata.
Kot je razvidno iz dopisa inšpektorata, naš bralec s prijavo ni sprožil inšpekcijskega nadzora. Na inšpektoratu zato poudarjajo, naj delavci kršitve prijavijo z vsemi podatki o delodajalcu in to posredujejo osebno ali po pošti.
Ko so čakali na delo, so prevoze opravljali upokojenci
Bralec se je na inšpektorat obrnil tudi z obvestilom, da je delodajalec v času, ko je zaposlene poslal na čakanje, namesto njih začasno zaposlil upokojence. »Se pravi, če zaposli upokojence po urah, delo je, ne da ga ni ...« razmišlja bralec. Inšpektorat mu je v dopisu pojasnil, da zakonodaja dopušča začasno ali občasno delo, ki se opravlja na podlagi pogodbe. Do tega dela pa so upravičeni tudi posamezniki s statusom upokojenca. V kakšnem obsegu ur smejo upokojenci delati, je odvisno od števila zaposlenih v podjetju.
