Samo v celjski bolnišnici trenutno na prvi pregled čaka 39.965 bolnikov. To je skoraj toliko ljudi, kot je prebivalcev Celja. Podrobna analiza pokaže, da ima 4850 čakajočih na prvi pregled napotnico s stopnjo nujnosti zelo hitro, 16.025 s stopnjo nujnosti hitro in 19.090 s stopnjo nujnosti redno. Od tega jih 16.016 čaka dlje od dopustne čakalne dobe (2858 s stopnjo nujnosti zelo hitro, 7730 s stopnjo nujnosti hitro in 5428 s stopnjo nujnosti redno). Torej če si privoščimo odmerek cinizma: skoraj 40 tisoč ljudi, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, od tega trenutno nima nič, razen papirnate napotnice oziroma napotnice v elektronski obliki ... Koga bodo ljudje krivili?
Bolnike, ki čakajo nedopustno dolgo, bodo začeli vabiti na storitve v drugi polovici septembra. Klicali jih bodo iz nacionalnega klicnega centra, ki deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tako bodo bolnika vprašali, ali želi priti na storitev, na katero čaka, pri drugem izvajalcu, ki ima krajšo čakalno dobo. Če bo bolnik določenega izvajalca zavrnil, bodo ponudili tudi druge, kjer bo lahko bolnik prej prišel na vrsto.
V soju posploševanja nekaterih afer z dodatki v različnih slovenskih bolnišnicah in zaradi jeze nad zdravstveno stroko zaradi epidemioloških omejitev bodo nekateri krivili zdravnike, a je nepravično metati vse v en koš. Lahko razmišljamo tudi drugače? Vzemimo kot primer celjsko ambulanto za ortopedijo in športne poškodbe, kjer na prvi pregled čaka več kot tisoč ljudi. Na oddelku je sedem specialistov. Osnovni matematični izračun pokaže, koliko bolnikov lahko vsak specialist pregleda, da bi skupaj izničili čakalne dobe.
Lahko razmišljamo tudi z bolnikove strani. Kako dolgo je čakal z določenimi bolečinami in simptomi? Je šel k zdravniku pravočasno? In – ali je sploh prišel do njega? Čas je, da za zdravstvo stopimo skupaj vsi. Brez obtoževanj.
V bolnišnici naj bi še bolj »pljunili v roke«
V Splošni bolnišnici Celje priznavajo, da je na čakalne dobe močno negativno vplivala epidemija: »V tem času se je v bolnišnici pomembno zmanjšal delež opravljenih nenujnih zdravstvenih storitev, predvsem na področju diagnostičnih specialističnih pregledov in nenujnih kirurških posegov. Posamezne dejavnosti so imele večji izpad programa kot druge in pri teh so se čakalne dobe bolj podaljšale.«
Primerjava čakalnih dob pred epidemijo in 1. julija letos je pokazala, da so se na področju specialistične ambulantne dejavnosti najbolj podaljšale na nekaterih internističnih oddelkih, kot so oddelek za bolezni prebavil, kardiološki oddelek, oddelek za angiologijo, endokrinologijo in revmatologijo, prav tako na področju žilne kirurgije, okulistike in pediatrije. »Pri operativni dejavnosti so se čakalne dobe podaljšale na področju ortopedije, splošne in abdominalne kirurgije, travmatologije in ORL. Pri diagnostiki so se čakalne dobe podaljšale pri nekaterih vrstah diagnostike, ki jih izvaja radiološki oddelek,« dodajajo v bolnišnici.
Čakanje tudi zaradi reorganizacije
Kje je epidemija najbolj posegla v proces dela? Reorganizacija bolnišnice v covidno bolnišnico v času epidemioloških vrhuncev je vplivala na redno delo. Čakalne dobe so se najbolj podaljšale v dejavnostih, ki so morale najbolj krčiti svoj program dela. »Zaradi pomanjkanja prostih postelj za intenzivno terapijo ter anestezioloških timov so bili v tem času zelo okrnjeni programi operativnih oddelkov, medtem ko na področju internističnih dejavnosti največje podaljšanje čakalnih dob beležijo oddelki, ki so poleg oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja prevzeli oskrbo največjega deleža bolnikov s covidom-19,« pojasnjujejo v bolnišnici. Gre predvsem za oddelek za bolezni prebavil, kardiološki oddelek in AER-oddelek. V bolnišnici še trdijo, da so vzroki za povečanje števila čakajočih, torej tudi tistih, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo, predvsem v kadrovskem in prostorskem primanjkljaju.
Bo pomagala izhodna strategija?
Ko je epidemija pojenjala, je obseg dela – v primerjavi s prejšnjimi leti – ostal manjši predvsem na področju specialistične ambulante dejavnosti, saj so se spremenili pogoji dela. Ti so zmanjšali obseg storitev, ki jih lahko v bolnišnici opravijo v določeni časovni enoti.
V Splošni bolnišnici Celje so glede skrajševanja čakalnih dob pripravili dokument Izhodna strategija po epidemiji, ki ga je obravnaval in potrdil tudi strokovni svet bolnišnice. S to strategijo naj bi prednostno odpravili preseganje najdaljših dopustnih čakalnih dob. »V strategiji smo na podlagi analize podrobneje opredelili zdravstvene storitve, kjer so se čakalne dobe najbolj povečale in kjer imamo tudi možnost izvedbe dodatnih storitev. Kjer bo to mogoče, bomo dodatne storitve izvajali z delom po polnem delovnem času, z delom v okviru rednega delovnega časa s povečanim obsegom dela v skladu z uredbo o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence ali izven rednega delovnega časa s sklenitvijo podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi,« pravijo v bolnišnici.
Za bolnike z rakom tudi prepozne diagnoze
Epidemija covida-19 je negativno vplivala na številna zdravstvena stanja, predvsem zaradi prepoznih diagnoz pri onkoloških bolnikih in kroničnih bolnikih. Lani spomladi so med prvim valom epidemije odkrili bistveno manj bolnikov z rakom, medtem ko je bilo od junija do septembra število novih bolnikov približno enako kot v primerljivem obdobju leto prej. Oktobra je število novih diagnoz ponovno začelo upadati, tako da je bila v celem letu lani prijavljena tretjina rakavih obolenj manj kot običajno.
»V prvem valu epidemije lani je bilo med ljudmi verjetno prisotnega tudi veliko strahu. Ker so mislili, da bo epidemija kratka, niso takoj poskušali priti do zdravnika. Nato je sledil omejen dostop do zdravstvenih domov in ljudje niso prišli do zdravnika,« pravi prof. dr. Janja Ocvirk z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Vsaj ena dobra novica
Lani so iz celjske bolnišnice ravno zaradi strahu, da katera bolezen ne bo pravočasno odkrita, kljub zaščitnim ukrepom in omejitvam pozivali, naj ljudje ne čakajo z obiskom zdravnika, pri čemer so poudarjali, da bi morali biti osebni zdravniki ves čas fizično bolj na voljo za preglede bolnikov, in ne le za obravnave po telefonu.
Dobra novica kljub vsem posledicam epidemije je, da se je preživetje slovenskih bolnikov z rakom v zadnjih 20 letih povečalo za 11 odstotkov. Starost in stadij raka ob diagnozi sta še vedno ključna za preživetje bolnikov. Čeprav se preživetje bolnikov z rakom sčasoma povečuje, je za nekaj odstotnih točk manjše kot v najuspešnejših evropskih državah. Preživetje se je povečalo predvsem pri ljudeh s kožnim melanomom, z rakom debelega črevesa in danke ter s pljučnim rakom. Za deset odstotnih točk se je povečal tudi delež preživelih žensk, ki so zbolele za rakom dojk. V zadnjem letu se je predvsem zaradi epidemije stanje vseeno nekoliko poslabšalo, zato se tudi vsi bojijo, kaj bodo na področju odkrivanja in zdravljenja onkoloških bolnikov pokazali prihodnji meseci. Še posebej, ker vsi pričakujejo četrti val epidemije.
Prvo- in drugorazredni?
Znano je, da je državni zbor v začetku julija potrdil Zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki med drugim prinaša finančno spodbudo za specializante družinske medicine. Opozicijske stranke so z dopolnilom uspele spremeniti način izvedbe razpisa za skrajševanje čakalnih dob, tako da bodo pristojni najprej zapolnili zmogljivosti izvajalcev v javni zdravstveni mreži.
Ministrstvo za zdravje je nato objavilo javni razpis, v okviru katerega bo za skrajševanje čakalnih vrst namenilo 65 milijonov evrov. V okviru razpisa bo lahko več kot 20 tisoč bolnikov prišlo hitreje do zdravstvene storitve, na katero zdaj čakajo nedopustno dolgo. Na razpis se lahko prijavijo tudi zasebni izvajalci, a bodo imeli javni zavodi prednost.
V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije nasprotujejo dajanju prednosti javnim zavodom v okviru nacionalnega razpisa za skrajševanje čakalnih vrst. Kot pojasnjujejo v združenju, naj bi to prineslo delitev bolnikov na prvo- in drugorazredne. »Tega smo zdravniki in zobozdravniki sicer vajeni. Za bolnike, ki bi jih v skladu z navedenim zakonom obravnavali, pa je to povsem nesprejemljivo,« so zapisali. Menijo, da je takšen zakon celo neustaven.
