Novice Svet24

Šolsko leto 2021/22 je tik pred vrati, glede na slabšanje epidemioloških razmer, katerih resnost bistveno prekaša tiste iz lanskega poletja, pa se slovenski šolarji in njihovi starši lahko pripravijo na še eno kaotično leto.

Bobo

Sestanek šolnikov na ministrstvu za zdravje prejšnji teden ni podal odgovorov na to, kakšen bo 1. september 2021. To je za STA potrdila tudi Karmen Cunder iz združenja ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva, ki je po sestanku dejala, da od odgovornih pričakujejo več, najmanj pa to, da naj v prihodnjem šolskem letu zagotovijo, da bodo navodila natančna in naj pridejo pravočasno, »in ne v petek ob 15. uri za ponedeljek ob 6. uri«. A z jesenjo tik pred vrati se zdi, da odgovorni že zamujajo. »Pregovor pravi, da se na napakah učimo, kar pa za vlado Republike Slovenije, ko pride do obvladovanja epidemije v šolstvu, ne drži,« je povedal Branimir Štrukelj. Predsednik sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ) je v telefonskem pogovoru za Svet24 izrazil svoj gnev nad aktualno oblastjo, za katero pravi, da ponavlja iste napake kot lansko poletje.

Delta ogroža tudi mlajše

Širjenje različice delta bi morala odgovorne napeljevati k resnemu premisleku o tem, kakšna bo jesen v šolah in vrtcih po Sloveniji. V primerjavi s prvimi tremi vali okužb tokraten namreč predstavlja resnejšo grožnjo tudi za zdravje otrok in mladih. Če je še pred nekaj meseci veljajo naivno prepričanje, da mladi okužbo s koronavirusom prebolijo brez resnih simptomov in dolgotrajnih posledic, pa to več ne more biti vodilo pri različici delta. V ZDA, kjer imajo še vedno višjo precepljenost kot v Sloveniji, se je do zdaj po podatkih univerze Johnsa Hopkinsa s koronavirusom okužilo že skoraj 35,8 milijona ljudi, umrlo pa jih je skoraj 617.000. V zadnjem tednu julija je število novih okužb otrok, mlajših od 12 let, v primerjavi s tednom prej naraslo za 85 odstotkov, z manj kot 40.000 na skoraj 72.000.

Od lanskega šolskega leta, ko je kot prevladujoča različica koronavirusa delta zamenjala alfo, so novi primeri okužb pri otrocih do 17 let skočili za 84 odstotkov. Po podatkih ameriškega Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) so v zadnjem letu dni v bolnišnice zaradi koronavirusa sprejeli 45.000 otrok, starih do 17 let, zdaj pa jih sprejemajo povprečno po 200 na dan ali več kot 70 na dan več, poroča STA. Večina otrok, ki se okužijo s koronavirusom, sicer še vedno nima simptomov ali pa so zelo blagi. Vendar pa se ti z delto krepijo. Do zdaj so v ZDA pri otrocih potrdili skoraj 4200 primerov tako imenovanega sindroma MIS-C ali sindroma multisistemskega vnetja, zaradi katerega otroci ostanejo v bolnišnicah po več tednov ali mesecev. Zaradi tega sindroma je v ZDA do zdaj umrlo najmanj 37 otrok.

Nesprejemljiva pasivnost

Glede na večjo kužnost seva delta, ki zato prinaša hujši potek bolezni, bi lahko september spet prinesel skokovit rast okužb. Ker je cepljenje mladoletnih pri nas komaj dobro steklo (po zadnjih podatkih je med mladoletnimi cepljenih zgolj 2,5 odstotka prebivalcev), bo moral biti toliko večji poudarek na standardnih preventivnih higienskih ukrepih socialne distance, nošnje mask, razkuževanja rok in prezračevanja. Sploh glede slednjega je zelo kritičen Štrukelj, ki je opozoril na »nesprejemljivo pasiven odnos« odgovornih glede uporabe prezračevalnikov v učilnicah. Za primerjavo je Štrukelj izpostavil primer Nemčije, ki naj bi vložila 200 milijonov evrov v prezračevalne naprave, ki dokazano znižujejo nevarnost okužbe. »Ključnega pomena je, da šole funkcionirajo, ampak v varnem okolju.«

Pomanjkanje zaupanja

K temu varnemu okolju bi veliko lahko pripomogli tudi cepljeni učitelji in vzgojitelji. Podatka o precepljenosti šolnikov ni, je pa Štrukelj ponovil, da v Svizu podpirajo cepljenje kot najučinkovitejši način obvladovanja epidemije. Kljub temu Štrukelj pravi, da ne bodo privolili v prisilo, ampak zagovarjajo, da naj bo cepljenje proti covidu prostovoljno, tako da temelji na zaupanju. »To je tisto, česar ta vlada sploh nima v žargonu niti v svojem načinu delovanja,« je dejal predsednik Sviza, ki pa na vprašanje, ali bi aktivno nasprotovali obveznemu cepljenju za javne uslužbence, ni bil pripravljen odgovoriti. »Kot bi rekli Srbi, o tom potom (o tem pozneje, op. p.),« je dejal Štrukelj, ki opaža pomanjkanje zaupanja na obeh straneh –tako s strani vlade, ki učiteljem ne omogoča samostojnega testiranja, kot bo to na voljo učencem, kot s strani učiteljev, ki ne zaupajo vladi in njenim odločitvam. Štrukelj je ob tem poudaril, da v Sloveniji »delujočega ministrstva za šolstvo nimamo več«, odločitve o pedagoških procesih v času pandemije pa se sprejemajo na ravni ministrstva za zdravje ali kar v kabinetu predsednika vlade. »Gre za popoln kolaps resorja,« trdi Štrukelj.

Obvezno cepljenje

Glede testiranja sicer pravi, da pogovori potekajo, a vztraja, da ne bodo odstopili od jasne zakonske ureditve, ki delodajalcu nalaga plačilo stroškov obveznega testiranja, to pa v nobenem primeru ne bi smelo pasti na pleča šolnikov. Temu se sami seveda lahko preprosto izognejo tako, da se cepijo.

Z zavedanjem, da očitno zanašanje na prosto izbiro posameznikov ne bo prineslo zadostne precepljenosti, vse več držav razmišlja o uvedbi obveznega cepljenja, ne samo za zdravstvene, ampak za vse javne uslužbence. Odgovor, kdaj oziroma če bo Slovenija sledila temu, bo verjetno dala jesen.