»Kolesa, ki so ukradena, so v večini preprodana naprej kot rabljena. Delež dražjih, bolj specifičnih koles, konča tudi na trgih Balkana.« Maja Ciperle Adlešič, Generalna policijska uprava (GPU)
V Sloveniji je ukradenih oziroma prijavljeno pogrešanih letno okoli 3000 koles. Skoraj tretjina jih v neznano izgine v prestolnici. Lani so na območju Mestne občine Ljubljana policisti zabeležili skupno 869 kraj koles, do 27. julija letos 461.
Ključna težava pri preiskavah pa je, da oškodovanci o svojem ukradenem kolesu po navadi vedo zgolj barvo ... »Ne poznajo niti proizvajalca, niti modela, nimajo dokumentov kolesa in ne poznajo serijske številke okvirja. Običajno imajo shranjene račune in zapisane podatke le za svoja novejša, boljša in dražja kolesa. Zaradi pomanjkljivih podatkov policija niti za najdena kolesa ne more poiskati lastnika, posledično se taka potem prodajo na javnih licitacijah,« je pojasnila Maja Ciperle Adlešič iz Generalne policijske uprave (GPU).
Delež dražjih konča na trgih Balkana
Eden od prijateljev našega uredništva je imel navado, da je kolo nezaklenjeno parkiral »v gužvi« pred lokalno trgovino v središču Ljubljane. Nekega dne ga je neki revež, ki je pred vhodom zbiral drobiž, opozoril, da to ni pametno. Naslednji dan so mu ga ukradli in naš sogovornik verjame, da ni bilo naključje. »Policija obravnava tudi serijske storilce, ki se ukvarjajo le s tatvinami koles. Pri tem želimo opozoriti, da so tatvine koles predvsem problematika večjih mest. Organiziranih skupin pri nas nismo zaznali. Kolesa, ki so ukradena, so v večini preprodana naprej kot rabljena. Delež dražjih, bolj specifičnih koles, konča tudi na trgih Balkana,« je povedala Ciperle Adlešič.
Tudi najboljša ključavnica ima svojo »cako«
O tej temi smo se pogovarjali tudi z ljubljanskim uličarjem, ki želi ostati anonimen. On koles ne krade, je bil pa tovrstnim zločinom po sili razmer že večkrat priča. »Sedel sem zraven džankija, ki se je minuto ukvarjal s ključavnico na številke. Tiste na ključe pač prerežejo. Narkoman bo našel način, saj ima vsak kombinirke, ko je sezona kolesarjenja. Pri Stigmi (neprofitna humanitarna organizacija, ki deluje na področju zmanjševanja škode, ki jo prinaša uporaba drog, op. p.) zdaj vsak dan vidiš ljudi, ki 'laufajo' mimo s kolesom in se derejo, da ga prodajo za deset evrov, kolikor pač stane 'šus', pa 'ful' dobro kolo,« je pojasnil. Po njegovih besedah je najboljša zaščita najboljša ključavnica, tista »na U«. Obstajajo pa tudi pri teh »cake«.
Bolgar kar zaklenjena metal v kombi ...
»Enkrat sem imel kolo zaklenjeno s to ključavnico, pa je nekdo dal nekaj v tisto luknjo in potem se kolesa ni dalo več odkleniti. Tip je zje*al situacijo, sistem. Bicikel je bil sicer tam, ampak sem moral potem jaz rezati ključavnico,« je povedal. Strinja se tudi z ugotovitvami policije, da del ukradenih koles pri nas konča na Balkanu: »Poznam Bolgara, ki se je s kombijem vozil naokoli. Ko je videl kolo, ki je bilo za kaj in ni bilo priklenjeno na kakšno stvar, ga je zaklenjenega vrgel v kombi in čao. Frajer je ključavnice razrezal, kolesa 'razšraufal' in sortiral ter si zapisal, kaj kam spada. V Bolgariji si je potem vzel en dan, 'zašraufal' nazaj in prodajal. Če pa na meji kdo vpraša: 'Kaj imaš to?' Rezervne dele, hahaha ...«
