Te dni, ko Slovenijo trese olimpijska mrzlica, za slovensko reprezentanco navijajo tudi v ameriški zvezni državi New York in v ruskem Irkutsku. Razlog za to sta košarkar Mike »Miha« Tobey in ritmična gimnastičarka Jekaterina Olegovna Vendejeva, ki v Tokiu nastopata pod slovensko zastavo in sta tudi slovenska državljana. Gre za privilegij, ki pripada le redkim. Letos je tako do zdaj bilo naturalizirano 175 posameznikov, zgolj štirje med njimi pa so do državljanstva prišli, ker je to v skladu z nacionalnim interesom. Obstoj nacionalnega interesa na podlagi mnenja pristojnega resornega organa predhodno ugotovi vlada.
Krvna zveza
V Sloveniji velja načelo krvne zveze, kar pomeni, da otrok pridobi državljanstvo ob rojstvu in prevzema državljanstvo po starših, ne glede na kraj rojstva. Novorojenci pridobijo državljanstvo Republike Slovenije, če je vsaj eden od staršev slovenski državljan. Če posameznikovi starši niso državljani Slovenije, pa se stvari zapletejo. Slovenija, kot tudi večina držav zunaj »novega sveta« Severne in Južne Amerike, namreč ne podeljuje državljanstva samo zato, ker je nekdo tu rojen. Za odraslega tujca v Sloveniji so pogoji za pridobivanje slovenskih dokumentov in državljanskih pravic kar zahtevni.
Slovensko državljanstvo lahko posameznik pridobi z naturalizacijo, pri čemer mora izpolnjevati pogoj dejanskega in neprekinjenega življenja v Republiki Sloveniji določeno obdobje ter druge zakonsko določene pogoje:
- najmanj deset let živi v Sloveniji, od tega neprekinjeno zadnjih pet let pred vložitvijo prošnje,
- je že najmanj tri leta poročen s slovenskim državljanom in dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje,
- je izgubil slovensko državljanstvo na podlagi odpusta ali odreka in dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj šest mesecev pred vložitvijo prošnje,
- je slovenski izseljenec ali njegov potomec do četrtega kolena v ravni črti in dejansko živi v Sloveniji vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje,
- je brez državljanstva in kot apatrid dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno pet let pred vložitvijo prošnje,
- ima priznan status begunca in dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno pet let pred vložitvijo prošnje,
- je v Sloveniji obiskoval in uspešno zaključil najmanj visokošolski študij in dejansko živi v Sloveniji najmanj sedem let, od tega neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje,
- je rojen in dejansko živi v Republiki Sloveniji od rojstva,
- je mladoleten, živi v Sloveniji in starša, ki sta pridobila državljanstvo Republike Slovenije, zanj vložita zahtevo za pridobitev slovenskega državljanstva.
Vilfanov zakon
Obstaja pa še en način, in to je izredna naturalizacija. Do nje pride, če podelitev državljanstva prinaša državi koristi na določenem področju družbenega življenja: znanstvenem, gospodarskem, kulturnem, nacionalnem ali podobnih. Za pridobitev veljajo lažji pogoji, saj mora posameznik dokazati, da v Sloveniji dejansko biva najmanj eno leto in ima urejen status tujca. V tem primeru lahko ohrani dosedanje državljanstvo. Zasluge za to, da košarkarska reprezentanca redno privablja ameriške talente v zadnjih letih, gre ravno nekdanjemu košarkarskemu asu Petru Vilfanu, ki je še kot poslanec Desusa dosegel spremembo zakonodaje leta 2017, ki je športnike postavila na isti piedestal z znanstveniki, gospodarstveniki in ostalimi. Od Anthonyja Randolpha prek Jordana Morgana do Mika Tobeyja Košarkarska zveza Slovenije okrepitve prek luže privablja na centrski poziciji. Dobre izkušnje zagotavljajo, da se bodo »Tončku« in »Mihi« bržkone v prihodnosti pridružili novi naturalizirani junaki. Ostalim tujcem, ki niso državljani EU, Slovenija medtem zapira vrata z novo restriktivno zakonodajo, pa naj gre za študente ali delavce s področja nekdanje Jugoslavije ali begunce z Bližnjega vzhoda.
