- Volivci prepričljivo zavrnili novelo zakona o vodah, udeležba druga najvišja v zgodovini
-
Novela zakona o vodah prepričljivo padla v vseh osmih volilnih enotah
Skoraj 675.000 volivcev je na referendumu zavrnilo novelo zakona o vodah, kažejo delni neuradni izidi po skoraj vseh preštetih glasovnicah.
Referendumska udeležba druga najvišja doslej
Po skoraj 100 odstotkih preštetih glasovnic je po delnih neuradnih izidih proti noveli zakona glasovalo 86,58 odstotka volivcev, za pa 13,42 odstotka. Referendumska udeležba je bila druga najvišja doslej; višjo je imel le referendum, ki je leta 2007 potekal hkrati s predsedniškimi volitvami.
Da je zakon na referendumu zavrnjen, je morala proti glasovati večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volivcev oziroma najmanj 339.726 volilnih upravičencev. Nasprotniki so kvorum dosegli, saj je proti po zadnjih delnih neuradnih izidih glasovalo 674.114 volivcev.
Glas za pa je po 99,90 odstotka preštetih glasovnicah oddalo 104.525 oziroma 13,42 odstotka volivcev.
"Glas proti je znak, da imajo ljudje dovolj oviranja demokratičnih pravic"
Pobudniki referenduma, združeni v Gibanju za pitno vodo, so prepričani, da so glasovi proti noveli temeljili na mnenju stroke in delu nevladnih organizacij. Glas proti je znak, da imajo ljudje dovolj oviranja demokratičnih pravic, izraža pa tudi nestrinjanje s trenutnimi politikami, je dejala predsednica Inštituta 8. marec Nika Kovač.
Po oceni predsednika Eko kroga Uroša Macerla so ljudje "jasno pokazali, da sta voda in narava tisti, ki ju ne dajo, da se zavedajo, da je to morda največ, kar Slovenija ima, in da bodo to branili". "To je zmaga srčnosti in aktivacije dobrih ljudi, ki želijo spremeniti stvari na bolje," je poudaril.
Kovačeva pa je dodala, da se že pojavljajo očitki, da so bili glasovi čustveni. "In pravim: gotovo so bili. A temeljili so na jasnem mnenju stroke, temeljili so na delu okoljevarstvenih organizacij, ki jih je oblast nenehno spregledovala, temeljili so na tem, da imajo ljudje dovolj oviranja demokratičnih pravic in temeljili so na tem, da so nam narava, skupnost in javno dobro enotne vrednote. To je upanje in največja zmaga od vsega," je poudarila.
Vizjak: Refrendum je bil ugrabljen
"Da so ljudje odreagirali čustveno", je ocenil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Dejal je, da je bil referendum ugrabljen in zlorabljen za druge cilje, tudi politične.
Ne glede na rezultat referenduma si bodo na ministrstvu za okolje in prostor po Vizjakovih besedah vedno prizadevali za ohranjanje okolja, narave in slovenskih voda. "Tudi namen in cilj tega zakona je bil takšen - kako dodatno zaščititi priobalni pas, omejiti gradnjo in nameniti več denarja za vzdrževanje vodotokov," je dejal.
Janša: Brez drame
Zavrnitev novele pa ni preveč vznemirila premiera Janeza Janše. "Brez drame," je zapisal na Twitterju ter vprašal, ali kdo pozna kakšno levo vlado, ki je odstopila po izgubljenem referendumu. Zahvalil se je vsem, ki so glasovali, kakorkoli.
V koalicijski stranki NSi obžalujejo, da novela zakona o vodah ni dobila zadostne podpore. Kot so sporočili preko družbenega omrežja Twitter, bodo voljo ljudi spoštovali. V stranki SMC danes še niso bili na voljo za komentar.
Za del opozicije je medtem referendumski izid jasen znak, da si ljudje želijo sprememb. Kot je dejala predsednica SD Tanja Fajon, je nezaupanje v vlado izjemno, premier Janez Janša pa bi moral odstopiti. Sicer bi morali v opoziciji razmišljati o konstruktivni nezaupnici, je dodala.
Da se Slovenija demokratično prebuja, je ob visoki referendumski udeležbi ocenil koordinator Levice Luka Mesec, ki si čim prej želi predčasnih volitev, na katerih bi "vlada dobila košarico z enako večino, kot jo je danes na referendumu". V taboru 'za' je zakon po Meščevih besedah zagovarjalo par vladnih politikov, na drugi strani so zbrani praktično vsi - civilna družba, stroka, aktivisti, opozicijske politične stranke.
Šarec o "potrditvi, da ljudstvo te vlade ne podpira"
Prvak LMŠ Marjan Šarec je ocenil, da gre danes za zmago narave, gre za zmago ljudi in gre za jasno in močno sporočilo, da ta vlada nima legitimnosti. "Poslanci, ki doslej niso verjeli, da ta vlada nima podpore ljudstva, so dobili potrditev, da ljudstvo te vlade ne podpira," je dodal.
V stranki SAB so izid označili za veliko zmago civilne družbe. Sporočilo referenduma je po besedah nosilca referendumske kampanje SAB Jerneja Pavliča jasno. V SAB vlado pozivajo, da razmisli, kaj rezultat pomeni o njeni nadaljnji usodi in da mogoče razmisli tudi o odstopu in predčasnih volitvah.
Proti glasoval tudi Pahor
Glas proti je na včerajšnjem referendumu oddal tudi predsednik države Borut Pahor. Na vprašanje, ali se mu zdi, da je referendum tudi preizkus zaupnice vladi, pa je dejal, da so nekateri danes imeli tudi ta motiv, a njega, kot je dejal, to ni vodilo pri današnjem glasovanju. "Torej nisem glasoval ne za vlado ne proti njej," je poudaril.
Kot je povedal v izjavi medijem po oddaji glasu, je odločitev o glasovanju proti noveli sprejel na podlagi posvetov s svetovalci. Osnovni problem zakona po njegovih besedah je, da določbe dopuščajo prevelike razlike v razlagi. Pogrešal je tudi bolj vključujočo razpravo.
Predsednik DZ Igor Zorčič je po drugi strani ocenil, da so volivci z visoko udeležbo izkoristili priložnost, da na preverljiv način povedo, kaj si mislijo o delu vlade. "Rezultat referenduma bo zgovoren," je tvitnil.
Analitik javnega mnenja Zorko: Gre za ljudsko nezaupnico vladi
Da gre za ljudsko nezaupnico vladi, je ocenil tudi analitik javnega mnenja Andraž Zorko. Kot je dejal za STA, je ljudstvu uspelo to, česar opoziciji v parlamentu ni. Referendum je bil ob visoki udeležbi tudi jasen pokazatelj oz. resno opozorilo ne le za trenutno vlado, pač pa za katerokoli, ki jo bo nasledila.
Vučko: Z višjo udeležbo dobi referendum večjo legitimnost
Direktorja Državne volilne komisije Dušana Vučka pa je udeležba na včerajšnjem referendumu razveselila. Z višjo udeležbo dobi referendum večjo legitimnost, je dejal za Televizijo Slovenija. Zdi se mu, da je na volišča prišlo veliko mladih, kar bodo v prihodnjih dneh podrobno analizirali. Priznal je, da je pred referendumom prišlo do nekaterih zapletov, denimo dvojnih obvestil, kar je pojasnil s spremembo volišča. A marsikateri očitek je izzvenel, je dejal Vučko. Predčasno glasovanje je bilo po njegovih besedah dobro urejeno, sicer pa na nobenih volitvah in nobenem referendumu ne gre brez zapletov.
Referendumski dan je sicer minil brez večjih posebnosti. Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je do 19. ure, ko so se volišča zaprla, prejela skupno 96 prijav domnevnih kršitev volilnega molka. Izstopale so objave na družbenih omrežjih.
