PREDČASNO GLASOVANJE Predčasnega glasovanja na referendumu o noveli Zakona o vodah, ki se je začelo v torek, se je po podatkih občinskih volilnih komisij v dveh dneh udeležilo 54.456 volivcev oziroma 3,21 odstotka vseh volilnih upravičencev, Za primerjavo, v prvih dveh dneh predčasnega glasovanja na ponovljenem referendumu o zakonu o drugem tiru leta 2017 je glasovalo 8378 volivcev oziroma 0,49 odstotka vseh volilnih upravičencev.
Volivci in volivke bodo v nedeljo na referendumu odločali o sprejemu vladne novele Zakona o vodah. Predlagatelji referenduma opozarjajo, novela širi dovoljene gradnje na vodnih in priobalnih zemljiščih, zato predstavlja grožnjo onesnaženja podtalnice, medtem ko minister za okolje Andrej Vizjak, ki prihaja iz vrst SDS, zatrjuje ravno nasprotno.
V nadaljevanju predstavljamo stališče Univerze v Ljubljani, ki so ga pripravili profesorji s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Naravoslovnotehniške fakultete, Biotehniške fakultete, Zdravstvene fakultete in Fakultete za družbene vede.
V nasprotju s cilji evropske direktive
Na univerzi poudarjajo, da so vodna, priobalna zemljišča in območje presihajočih jezer zelo pomembna za rastlinski in živalski svet ter tudi za človeka. Na območjih vodnih in nepozidanih priobalnih zemljišč se v naravnem okolju namreč oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere. Ti ekosistemi imajo po navedbah profesorjev visoko biodiverziteto ter naravovarstveno in javnozdravstveno vrednost, saj omogočajo samočistilno sposobnost vodnih ekosistemov, zagotavljajo dobre in zanesljive vodne vire ter blažijo negativne posledice suš in poplav.
Sprememba Zakona o vodah ukinja omejitev, da so posegi na priobalno zemljišče možni le na obstoječih stavbnih zemljiščih v obstoječem naselju. To pomeni, da bi bili posegi možni tudi zunaj naselja. »Z omenjenimi posegi bi izjemno pomembne funkcije naravnim priobalnim območjem odvzeli, saj bi jih spremenili v umetna, te spremembe pa pomenijo neposredno slabšanje ekološkega stanja površinskih voda in s tem tudi zdravstvenega vidika vodnega okolja,« poudarja ljubljanska univerza.
Sprememba Zakona o vodah tako omogoča dve izjemi za gradnjo na omenjenih zemljiščih: gradnjo enostavnih objektov in gradnjo objektov v javni rabi. Gradnje in utrjene površine pa po pojasnilih univerze povzročajo večji površinski odtok, zato zahtevajo dodatne ureditve odvodnje ter protipoplavne ukrepe. Zaradi podnebnih sprememb, ki prinašajo padavine z večjo intenziteto in trajanjem, bo poplav še več.
Ob tem na univerzi poudarjajo, da dosedanji zakon le izjemoma omogoča posege na priobalno zemljišče, posegi na vodna zemljišča pa so v celoti prepovedani, medtem ko spremembe zakona omogočajo izjeme tudi za gradnjo na vodi.
»Dodajanje izjem za gradnjo na teh občutljivih območjih je v nasprotju s cilji evropske vodne direktive in zakona o vodah,« je Univerza v Ljubljani zapisala na svoji spletni strani. Med cilji direktive so preprečevanje nadaljnjega slabšanja stanja vodnih ekosistemov ter kopenskih ekosistemov in močvirij, ki so neposredno odvisni od vodnih ekosistemov, varovanje dobrega stanja voda in izboljšanje stanja voda, zmanjševanje onesnaženosti voda in preprečevanje nadaljnjega onesnaževanja ter blaženje učinkov poplav in suš.
Dva pogoja za uspeh referenduma
Na referendumu o vodi bo lahko sodelovalo 1.700.032 volilnih upravičencev, izmed katerih jih ima slabih 1,6 milijona stalno prebivališče v Sloveniji, ostalo predstavljajo izseljenci. Zakonska novela bo na referendumu zavrnjena, če bo proti glasovala večina udeležencev nedeljskega referenduma, pri čemer mora proti glasovati najmanj petina volilnih upravičencev oziroma najmanj 340.007 volivcev in volivk.
