Novice Svet24

To razkrivajo podatki o zunanjih avtorjih, ki jih je ministrstvo do zdaj najelo za pripravo zakonov, aktov, uredb in drugih predpisov. Na Necenzurirano.si so jih zahtevali, ker je razprava pred nedeljskim referendumom o zakonu o vodah odprla tudi vprašanje, kako sploh nastajajo zakoni, pomembni za urejanje okolja, in kdo jih piše.

Pri tem ni šlo brez težav. Ko so namreč na ministrstvo poslali zahtevo za posredovanje teh podatkov, so jim najprej odvrnili, da jim bodo odgovor posredovali v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. To bi pomenilo, da bi o zahtevi odločal pooblaščenec ministrstva. V tem primeru bi si ministrstvo kupilo čas, saj bi imelo za odgovor na voljo dvajset delovnih dni, in ne sedem, kot predvideva zakon o medijih. Podatke so tako dobili šele, ko so v dopisovanje z ministrstvom vključili urad informacijskega pooblaščenca. 

Vizjak premagal tri predhodnike

Ministrstvo za okolje je v Vizjakovem obdobju z zunanjimi svetovalci podpisalo za dobrih 245.000 evrov pogodb, po katerih jim je do zdaj izplačalo 97.000 evrov. To je krepko več kot v mandatih Vizjakovih predhodnikov. Med letoma 2018 in 2020, ko so ministrstvo vodili Irena Majcen, Jure Leben in Simon Zajc, je podpisalo le za 107.000 evrov pogodb, torej skoraj 2,5-krat manj kot pod Vizjakom, in na tej podlagi opravilo za slabih 85.000 evrov izplačil. Pri tem velja poudariti, da večina tega denarja ni šla za svetovanje pri spremembi predpisov, ampak za različna pravna mnenja glede njihove razlage, statusa nevladnih organizacij, plinskega terminala v Tržaškem zalivu in tako dalje. 

Z Vizjakovim prihodom so se zamenjali tudi zunanji svetovalci. Na seznamu pogodb, podpisanih pod Vizjakom, najbolj bode v oči podjetje Sol.Lex.Sus. Lani spomladi ga je ustanovil Senko Pličanič, izredni profesor na ljubljanski pravni fakulteti, ki je bil pred leti kratek čas aktiven tudi v politiki kot član Državljanske liste Gregorja Viranta. Vodil je ministrstvo za pravosodje v vladi Alenke Bratušek in v drugi Janševi vladi, v kateri je bil Andrej Vizjak minister za delo. 

Pličaničevo podjetje je prvo pogodbo z ministrstvom za okolje podpisalo novembra lani. Za pripravo zakona o varstvu okolja (ZVO-2), pripadajočih podzakonskih aktov in več uredb je prejelo 12.000 evrov. Marca letos je dobilo drugo pogodbo za pripravo »pravne podpore v zvezi s pripravo sprememb zakonodaje na področju okolja za leto 2021«. Vrednost: 99.750 evrov, pri čemer mu je ministrstvo do zdaj izplačalo 45.000 evrov. Po informacijah Necenzurirano.si naj bi bila Pličaničeva plačila vezana na posamezne faze sprejemanja predloga zakona. Prvo nakazilo po tej pogodbi je tako prejel, ko je šel predlog v medresorsko obravnavo, čeprav naj bi imeli do Pličaničevega predloga zadržke celo v strokovnih službah ministrstva. 

Maja letos pa je ministrstvo s Pličaničevim podjetjem podpisalo novo, še tretjo pogodbo, vredno 75.000 evrov. Namenjena je »pravni podpori pri pripravi študije upravičenosti podelitve koncesije sežiganja komunalnih odpadkov«. 

Pličaničev svetovalni monopol

Pličanič ima pri pripravi zakonodaje de facto monopol. Do zdaj je namreč tako ali drugače sodeloval še pri pripravi zakonov o varstvu voda in prostorskem načrtovanju, uredb o pomembnih škodljivih vplivih na okolje, o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, o odpadkih in ravnanju z njimi, pravilnika o vsebini sklepa okoljevarstvenega soglasja ... 

Z Vizjakovega ministrstva mu je očitno uspelo izriniti tudi konkurente. Zakona o varstvu okolja in vodah je tako sprva za 18.300 evrov pomagal pripravljati tudi Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki je z ministrstvom sodelovalo v mandatih Vizjakovih predhodnikov. Njegov zastopnik je Rajko Pirnat, ki je inštitut več let vodil skupaj s Pličaničem. Toda po tem, ko je Pličanič ustanovil novo podjetje, poslov za inštitut na ministrstvu očitno ni več na voljo.  

Zakaj ministrstvo sploh potrebuje zunanje pisce zakonov? Že konec aprila je Vizjak v oddaji Tarča pojasnil, da »želimo k prenovi zakonodaje pritegniti najširši krog strokovnjakov, tudi gospoda Pličaniča, in seveda tudi stroko, ki jo imamo na ministrstvu in agenciji za okolje«. Poudaril je, da »toliko zakonodajnih projektov, kot jih imamo zdaj, še nismo imeli. Pred nami je načrt za okrevanje in odpornost, naslednja finančna perspektiva EU, zato si želimo zeleni razvoj, ki bo v korist državljanom in našega okolja ter narave, za kar potrebujemo ustrezne zakonske rešitve in strokovno spisane zakone, tudi zakon o vodah,« je pojasnil minister.

STA

Svetujejo ministrstvu, delajo za onesnaževalce

Toda Pličanič, hišni pisec zakonov na ministrstvu za okolje, občasno dela tudi za drugo stran. Za družbo Termit je spisal izvedensko mnenje, v katerem je ugotovil, da ni odgovorna za okoljsko škodo v občini Moravče in da je bilo poročilo agencije za okolje (Arso) v tej zadevi neustrezno. Lani julija je družba Termit to Pličaničevo mnenje prinesla tudi na ustno obravnavo v postopku. Kot je znano, ga je Arso marca letos v enem delu že ustavil. 

Pličanič, ki je pred desetletjem pravna mnenja pisal tudi za trboveljski Lafarge cement, pa ni edini svetovalec ministrstva, ki dela tudi za industrijo. Termit je tako v isti zadevi najel tudi Odvetniško družbo Neffat, ki je od maja lani ministrstvu za okolje zagotavljala pravno podobo pri spremembi predpisov na področju prostora in graditve. Za pravno podporo pri pripravi gradbenega zakona in druge storitve je prejela 7600 evrov. 

Lastnik in direktor te odvetniške družbe je Domen Neffat, sin znane odvetnice Branke Neffat, ki ima velik vpliv v stranki Desus. Odvetniška družba Neffat v času tretje Janševe vlade največ sodeluje s podjetjem 2TDK, ki ga je država ustanovila za gradnjo in upravljanje drugega tira Divača–Koper, in družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), v kateri je bil pred prihodom na ministrstvo zaposlen Vizjak. Od aprila lani ji je nakazala skoraj 48.000 evrov. 

STA