Janša je izpostavil znane prednostne naloge šestmesečnega slovenskega predsedovanja: odpornost in okrevanje ter strateška avtonomija unije, unija evropskega načina življenja, vladavine prava in enakih meril za vse, pri čemer je poudaril tudi pravico do svobode izražanja, ter verodostojno in varno EU, ki je spodobna zagotavljati varnost in stabilnost tudi v soseščini.
Slovenski premier je nanizal vrsto aktivnosti in področjih, na katerih bi moralo biti dejavna Evropska unija. Za kratkoročno prioriteto je izpostavil boj s koronavirusom. V tem kontekstu mora EU narediti vse, da ne bo četrtega vala. Vsi se sprašujemo, kakšna jesen nas čaka, pri čemer se mu zdi ključno ljudi prepričati, da se cepijo, je razmišljal Janša. Vsak državljan naj naredi vse, da se ustavi pandemija, je pozval in ob tem je poudaril, da morajo ad hoc rešitve v pandemiji nadomestiti trajni strukturni ukrepi.
"V Evropi je bilo veliko narejenega od začetka Covid krize, ko se zaradi nepripravljenosti na krizo nismo najbolje znašli. Pravočasno je bil dosežen načrt o dogovoru za okrevanje. EU je tudi med vodilnimi pri raziskavah v proizvodnji in izvozu cepiv," je dejal Janša in dodal, da smo lahko optimistični, ker evropska strategija cepljenja deluje in daje rezultate.
Vedno odloči neodvisna sodna instanca
V več kot polurnem nagovoru je izpostavil tudi pomen spoštovanja vladavine prava na osnovi enakih meril, saj da je to ključen pogoj za medsebojno zaupanje med članicami. Jasno mora biti, da na koncu vedno odloči neodvisna sodna instanca, ne politični organ, zato je pomembna kakovost pravosodnega sistema, je dejal.
Slovensko predsedstvo bo po njegovih besedah posebno pozornost namenilo svobodi in pluralizmu medijev. Izpostavil je mednarodno konferenco, ki bo v Sloveniji 23. avgusta ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov.
Janša je izpostavil tudi pomen koraka naprej na Zahodnem Balkanu, saj če ne bo dejavna EU, bo to storil nekdo drug z drugačnimi interesi.
