Po tistem, ko je Evropska komisija v četrtek soglasno sprejela pozitivno oceno slovenskega načrta za okrevanje in odpornost v vrednosti 2,5 milijarde evrov, so nekateri mediji poročali, da da naj bi trije evropski komisarji Didier Reynders, Vera Jourova in Virginijus Sinkevičius poskušali s pogojevanjem zaustaviti potrditev slovenskega načrta za okrevanje po pandemiji covida-19, podprl pa naj bi jih tudi komisar iz Slovenije Janez Lenarčič. Omenjeni trije komisarji naj bi skušali sprejetje med drugim pogojevati z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev in da naj bi za poskusom pogojevanja stal izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, je poročala STA.
Danes se je na poročila odzvala Tina Štrafela, ki je v Lenarčičevemu kabinetu pristojna za komunikacijo. Insinuacije so bile, kot je zapisala, »skomunicirane na skrajno nedostojen in nedopusten način«, dejstvo pa je sledeče: »Evropski komisar Janez Lenarčič se v nobenem trenutku in v nobeni fazi postopka ni zavzemal za pogojevanje ali blokado slovenskega načrta za okrevanje.«
Evropska komisija je sicer v analizi slovenskega načrta res napisala, da pričakuje čimprejšnjo imenovanje delegiranih evropskih tožilcev iz Slovenije, vendar tega ni postavila kot pogoj.
Slovenija bo na podlagi tega koristila evropska sredstva za spoprijemanje s posledicami pandemija covida-19. Po načrtu v skupni vrednosti 2,5 milijarde evrov - to je 5,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) - bo Slovenija iz evropskega mehanizma za okrevanje prejela 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. To je 3,7 odstotka oziroma 1,4 odstotka BDP. S temi sredstvi bo Slovenija podprla izvajanje 33 reform in 50 naložb, ki jih opredeljuje načrt, je še poročala STA.
