Kot je znano, koalicijskim poslancem prvi poskus razrešitve Zorčiča ni uspel. Zdaj je jasno, da je danes koaliciji spodletelo še drugič. Potrebovala je 46 glasov, pri čemer je morala koalicija računati na glasove Jelinčičeve SNS, ki jih ima že v žepu, prostih radikalov stranke Desus in najmanj enega manjšinskega poslanca, ki sta se doslej držala načela, da pri tovrstnih vprašanjih ne želita biti jeziček na tehtnici. Poslanec italijanske narodne skupščine Feliceja Žiže je v svojih zadnjih izjavah sicer nakazal, da bi se to danes lahko spremenilo. Glasovanje je bilo tajno, opozicijski poslanci pa so ga bodo obstruirali. Ker so se vsi poslanci odpovedali razpravi, je postopek stekel hitreje, glasovnice pa so prevzeli že ob približno 17. uri.
Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, je na današnjem glasovanju predlog Zorčičeve razrešitve podprlo 45 poslancev, zaradi obstrukcije opozicije in nepovezanih poslancev proti ni glasoval nihče, dve glasovnici pa sta bili neveljavni. Še enkrat več se je torej pokazalo, da vlada Janeza Janše v državnem zboru ne uživa večine.
Prvi odzivi
Kot poroča STA, je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec po glasovanju dejal, da bo treba z Zorčičevo razrešitvijo poskusiti še tretjič. Zorčič pa je pozval k čim prejšnjim predčasnim volitvam, saj da v Bruslju in po Evropi na Slovenijo gledajo kot na zelo čudno državo. Na vprašanje o predčasnih volitvah po slovenskem predsedovanju Svetu EU je povedal, da je to vprašanje večine, "če te večine ni, potem je drugi korak poskušati dobiti vsaj večino, ki bi se poenotila v bistvenih vprašanjih med samim predsedovanjem in do naslednjih volitev". Po njegovih besedah je očitno, da zdajšnje delovanje vlade, ko uzurpira različne institucije in posega v pravosodje, deli narod, še poroča STA.
Pojavila so se ugibanja, da bi lahko predsednik vlade Janez Janša vezal zaupnico na tretji poskus Zorčičeve razrešitve. Zorčič je na vprašanje o tem odgovoril, da bi bil to "presedan svoje vrste, namreč to bi bil direktni poseg izvršilne veje v zakonodajno vejo oblasti. Ne poznam takšnega primera, torej da bi predsednik vlade direktno z nekim institutom po poslovniku razreševal predsednika DZ. To bi bilo nezaslišano in primitivno".
Zanimivosti
Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro
Opozicija bi volitve
Na rezultat glasovanja se je prek Twitterja med prvimi oglasil prvak LMŠ Marjan Šarec, ki je zapisal, da "koalicija ponovno ni zbrala 46 glasov za zamenjavo PDZ. Naj obračajo, kolikor hočejo, čas je za volitve!" "Vladna koalicija se trese. Ni več glasov. Štetje ne gre. Zaupanja ni. In kaj je nauk? Gremo na volitve. Čas je! To je edina pot, da ljudem vrnemo zaupanje in damo upanje. Po mirni in demokratični poti. Brez provokacij, nasilja in strahu," pa je svoj lonček prek Twitterja pristavila tudi predstednica SD Tanja Fajon. K odhodu na volitve je pozvala tudi predsednica stranke SAB Alenka Bratušek, ki je zapisala: "Že drugič niso zbrali 46 glasov. Nimajo večine, pa vseeno rinejo z glavo skozi zid. Gremo na volitve!!"
Zorčič o pestrem obdobju
Zorčič je sicer že pred začetkom razprave spregovoril o pritiskih, prepričevanjih k ostopu, ki so bili podkrepljeni z "bianco" podpisi poslancev, in velikodušnih ponudbah o častnem odstopu. Kot je izpostavil, to, koliko je tej koaliciji pomembna čast, najbolje kaže sam njihov odnos do lastnih ljudi, ki si "upajo vsaj malo upreti volji predsednika navečje koalicijske stranke." Kot primer je izpostavil včerajšnji odstop ministrice za pravosodje Lilijane Kozlovič, ki prihaja iz stranke SMC in ki ji predsednik stranke Zdravko Počivalšek na noben način ni stopil v bran. Ravno obratno, po Zorčičevih besedah je potezo vlade poskušal na vsak način upravičiti. Kot je še pojasnil, funkcijo predsednika državnega zbora ves čas izvaja odgovorno. Priznal je, da je bilo preteklo obdobje pestro, pri čemer se je konflikt, ki je "nastal v družbi in h kateremu je v veliki meri botrovalo delovanje koalicije, čeprav je bilo dogovorjeno drugače, se je preselil tudi v našo hišo." Poudaril je še, da se danes dotikajo pomembnega vprašanja, ki se ne dotika zgolj njega osebno, temveč gre za to, "kam bomo ta državni zbor usmerili v prihodnje. Ali bo to orodje vlade, predsednika vlade, ali pa bomo toliko samostojni, da se bomo o tem odločali sami."
