Kolektivna pogodba za javni sektor določa, so pogoji dela nevarni, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija.
Že v petkovi številki smo pisali o čakalnih vrstah na upravnih enotah (UE) ter zastojih pri pridobivanju osebnih dokumentov. Vzrok je po navedbah odgovornih v epidemiji, ukrepih in spremenjenem načinu dela. Kljub daljšim čakalnim vrstam na ministrstvu za javno upravo delo upravnih enot ocenjujejo kot odlično, saj so, kot so nam sporočili, lani, torej v obdobju zaostrenih zdravstvenih razmer, rešili 888.145 upravnih zadev in opravili 2.130.490 tako imenovanih drugih upravnih nalog. Ob tem so se kot vsa podjetja in organizacije v Sloveniji soočali z odsotnostjo zaposlenih zaradi okužb in odrejenih karanten ter varstva otrok. Na upravnih enotah so bili po ukazu vlade deležni tudi koronskega dodatka, o tem, kdo ga dobi in koliko, pa so odločali načelniki oziroma predstojniki posameznih upravnih enot. Podatki, ki so nam jih posredovali, kažejo, da so bile razlike v prejemkih med posameznimi UE znatne. Na Ravnah na Koroškem je tako v povprečju zaposleni med oktobrom in aprilom prejel skupaj za okoli 600 evrov dodatkov, zaposleni na UE Ljubljana pa kar okoli 1800 evrov bruto. Razlog za to bi lahko bil, da je UE v Ljubljani zagotovo najbolj obremenjena, a razlika je res velika.
CSD delali na daljavo
Ogledali smo si tudi, kako so v času epidemije delali na centrih za socialno delo (CSD), ki so bili zaradi ukrepov vlade in njihovega izvajanja prav tako zelo obremenjeni. Kot pravijo, pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, državna štipendija, subvencija vrtca, subvencija najemnine in podobno) nimajo zaostankov. Na dan 11. maja letos je bilo glede na njihove podatke rešenih že 80 odstotkov vlog, vloženih v mesecu aprilu. Prav tako naj ne bi bilo zaostankov pri odločanju v zadevah po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (pravica do krajšega delovnega časa, materinski, očetovski starševski dopust). A ob tem je treba podariti, da je bilo skoraj polovici zaposlenih omogočeno delo na daljavo, da so se nekatere pravice po zaslugi interventnih zakonov podaljševale samodejno, da so lahko stranke vloge oddajale elektronsko, tudi brez digitalnega potrdila, za obiske pri svetovalcih pa se je bilo treba naročati. Tudi pri centrih za socialno delo je prišlo do velikih razlik pri dodatkih, ki si jih zaposleni prejemali glede na kraj zaposlitve. Medtem ko je povprečni petmesečni dodatek za delo v rizičnih razmerah na Koroškem znašal 1250 evrov, je na Dolenskem in v Beli krajini znašal kar 4122 evrov. O razlogih za takšne razlike še poizvedujemo, očitno pa je bilo zdravje zaposlenih na CSD v Beli krajini veliko bolj ogroženo kot zdravje zaposlenih drugod po Sloveniji.
Geodetska uprava brez zaostankov
Na geodetski upravi o čakanju na urejanje zadev pojasnjujejo, da se vloge za upravne zadeve evidentiranja sprememb podatkov v nepremičninskih evidencah (zemljiški kataster, kataster stavb in register nepremičnin) rešujejo enovito glede na datum vložitve vloge. V tem obdobju pa je bil v vseh geodetskih pisarnah povprečen čas reševanja zahtevkov, od prejetja popolne vloge do izdaje upravne odločbe, od enega do dveh mesecev. Zahtevki za določitev, preštevilčenje ali ukinitev hišne številke se praviloma rešijo v nekaj dneh. Del zaposlenih je v času epidemije delo opravljal od doma, a so morali evidentirati delovni čas in pisati poročila o opravljenem delu. Tudi na geodetski upravi so prejemali dodatek za delo v rizičnih razmerah, a so zneski bistveno nižji kot tisti na UE in CSD. V povprečju so zaposleni v petih mesecih skupaj prejeli 450 evrov, najbolje so jo odnesli zaposleni na Uradu za nepremičnine, najnižji dodatek pa so prejeli na enoti geodetskega urada v Slovenj Gradcu.
Delo v rizičnih razmerah
Dodatki, ki jih prejemajo zaposleni v javni upravi, so opredeljeni v kolektivni pogodbi za javni sektor. V tej je zapisano, da morata biti za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah izpolnjena dva pogoja: razglašena je epidemija, javni uslužbenec pa delo opravlja v nevarnih razmerah. Zadnji pogoj je odvisen od narave dela in v ta namen delodajalec določi: dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih, ter čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v teh pogojih. V praksi to pomeni, da mora delodajalec sprejeti sklep (ali drug splošni akt), v katerem določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih razmerah, in čas opravljanja teh del in nalog. V razlagi kolektivne pogodbe je opredeljeno, da gre za nevarne pogoje dela takrat, »ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija«.
Višina dodatka
Dodatek v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače so zaposleni v javni upravi prejeli le za ure dela, za katere je delodajalec presodil, da je bilo ogroženo njihovo zdravje. Dodatek se je izračunal tako, da se je osnovna bruto urna postavka pomnožila s številom opravljenih ur v rizičnih razmerah ter nato s faktorjem 0,65. Glede na objavljene višine dodatkov je bilo delo v nekaterih delih Slovenije veliko bolj nevarno kot drugod.
