Novice Svet24

Z Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana oziroma iz registra raka, ki ga vodi Vesna Zadnik, so takrat sporočili, da so opravili raziskavo, ki je pokazala, da se je prvič v 70 letih, odkar obstaja register, lansko pomlad, v prvem valu širjenja koronavirusa, zmanjšalo število rakavih bolnikov, a ne zato, ker bi bilo raka v Sloveniji dejansko manj, temveč ker so ga zaradi epidemije covida-19 in z njo povezane zaustavitve življenja manj odkrili.

Po podatkih OI so v prvem valu epidemije, govorimo torej o pomladi 2020, odkrili za kar 30 odstotkov manj raka kot v povprečju! »Že marca lani, še izraziteje pa aprila, smo zaznali, da se je v dveh največji centrih, kjer obravnavamo onkološke bolnike – na OI Ljubljana in v UKC Maribor, število novih bolnikov z rakom v bolnišnici znatno zmanjšalo. Enako velja za število novopostavljenih diagnoz. Zmanjšanje aprila lani torej znaša 30 odstotkov. Število vseh vrst napotitev se je začelo znova povečevati že naslednji mesec, maja, ko je epidemija sicer še trajala, prav tako smo tega meseca zaznali naraščajoč trend pri številu novopostavljenih diagnoz,« so povedali.

Kot vzrok tega so takrat izpostavili, da se verjetno ljudje v času epidemije s svojimi težavami niso obračali na osebne zdravnike oziroma je bil dostop do osebnih zdravnikov otežen, ali pa je šlo za zmanjšanje napotitev na nadaljnjo onkološko obravnavo s strani zdravnikov.

Kako pa med drugim valom?

Register raka na OI je raziskal tudi, kako je epidemija covida-19 vplivala na obvladovanje raka v drugem valu, ki zajema obdobje od konca oktobra lani do maja letos. »Sodeč po podatkih je drugi val epidemije manj vplival na breme raka v Sloveniji kot prvi val. V novembru in decembru 2020 je bilo približno za deset odstotkov manj novih diagnoz raka v primerjavi z letom 2019, podatki so še bolj spodbudni pri napotitvah na onkološko obravnavo, saj jeseni upada ni bilo, ter pri številu obravnavanih bolnikov na OI, kjer v času drugega vala epidemije ni značilnih razlik v primerjavi z letom 2019,« so sporočili iz te zdravstvene ustanove. Tudi letos podatki o odkritem raku posebno ne odstopajo od prejšnjih let.

Izdajanje napotnic

Podatki o izdanih napotnicah, ki jih vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje, kažejo, da so aprila lani izdali značilno manj napotnic za onkološko obravnavo – tako napotnic za prvi pregled kot napotnic za kontrolni pregled (tu je upad še večji). Že maja 2020 se je število napotitev izenačilo z letom 2019. »Med poletjem je bilo napotitev nekoliko več kot prejšnje leto, v drugem valu epidemije jeseni pa značilnega zmanjšanja števila napotitev ni zaznati,« svoje ugotovitve tolmači onkološki inštitut.

Presejalni programi potekajo

Sašo Švigelj

Že od začetka epidemije sicer opozarjajo, da obravnava bolnikov z rakom nikakor ne sme zastati, saj bi to lahko pomenilo večjo škodo na zdravju ljudi, kot jo povzroča okužba z novim koronavirusom. »Na inštitutu smo sprejeli in izvajali številne stroge epidemiološke ukrepe za zaščito zaposlenih in bolnikov, ki so ranljiva skupina glede okužbe s koronavirusom; tako nam je uspelo zagotoviti nemoteno nadaljevanje specifičnega onkološkega zdravljenja ves čas epidemije. To je velik dosežek že samo po sebi. Veseli nas, da so v drugem valu epidemije delovali tudi presejalni programi za raka Zora, Dora in Svit. Vse to se odraža v bolj spodbudnih podatkih o vplivu epidemije covida-19 na obvladovanje raka v Sloveniji za drugi val v primerjavi s prvim valom. Še vedno pozivamo prebivalce, naj skrbijo za svoje zdravje, naj se udeležujejo presejalnih pregledov za raka in naj ob zgodnjih znakih ne odlašajo z obiskom svojega osebnega zdravnika,« so ključni poudarki, ki jih Slovencem sporoča strokovna direktorica OI Irena Oblak.

Posledice epidemije

Kakšen bo vpliv na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot sta preživetje bolnikov in razporeditev stadijev ob diagnozi, bodo realno lahko vrednotili šele na daljši rok, ko se bo tudi videlo, kako hitro nam bo zaostanke, predvsem iz prvega vala epidemije, na vseh ravneh sistema uspelo nadoknaditi, je dejala vodja registra raka Vesna Zadnik.

Težja ozdravitev, kompleksnejše zdravljenje

Primož Lavre

Kar zadeva prvi val epidemije in pomembno manjše število diagnoz raka v primerjavi s prejšnjimi leti, je sicer dr. Erik Brecelj, najbolj znani onkolog v državi in borec za boljši zdravstveni sistem, tudi zaposlen na onkološkem inštitutu, za naš časnik dejal, da nas streznitev čaka šele po epidemiji. »Posledic covida-19 se bomo zavedali šele, ko bo korona za nami. Tudi na področju zdravja ljudi. Žal rakava obolenja ne bodo ostala neodkrita, odkrili jih bomo, vendar pozneje, kar pomeni, da bodo že v bolj napredovani obliki. Zdravljenja bodo temu primerno zahtevnejša, tudi dražja, rezultati pa slabši, kot če bi bolezen odkrili v zgodnjem stadiju. Posledice epidemije se bodo pokazale tudi pri preživetju bolnikov z rakom. Kar se tiče podatkov, se bomo s statistiko raka verjetno vrnili nekaj let nazaj,« je povedal.