Jemljejo drugim, dajejo sebi

V pričakovanju volitev – propagandna mreža SDS čaka na državni denar

Primož Cirman/Tomaž Modic/Vesna Vuković, Necenzurirano.si
20. 5. 2021, 18.30
Posodobljeno: 21. 5. 2021, 12.51
Deli članek:

SDS je zgradila propagandno mrežo, v kateri je danes že okrog 30 spletnih portalov. V mesecih pred volitvami jo bo na različne načine polnila z državnim denarjem.

STA
Medijsko-propagandna hobotnica največje vladne stranke premore ob dveh televizijah, več tiskanih medijih in radijskih postajah že okrog 30 različnih spletnih portalov.

V političnem zakulisju se že nekaj časa ugiba, ali in kdaj je prvak SDS Janez Janša pripravljen oditi na morebitne predčasne volitve. Medtem ko se vrstijo špekulacije, da bi lahko to storil takoj po koncu predsedovanju EU, torej januarja ali februarja prihodnje leto, je stranka SDS nanje že pripravljena. V ozadju namreč že nekaj časa pospešeno gradi lastno infrastrukturo za širjenje politične propagande.

V medijski sistem SDS lahko štejemo tudi propadlega politika Bojana Požarja, urednika provladnega portala, ki se že vrsto let financira predvsem z oglasi državnih podjetij. Zdaj je za nagrado dobil še vodenje polurne oddaje na Planet TV, ki je od lani v lasti Jozsefa Vide. Pred tem je javno pritiskal na nadzorni svet Telekoma Slovenije, naj to televizijo proda Madžarom, saj bodo v nasprotnem primeru nosili osebno premoženjsko odgovornost.

Leta 2008, ko je Janša prvič vodil vlado, je SDS pred volitvami lansirala propagandna brezplačnika Slovenski tednik in Ekspres. V nabiralnik gospodinjstev ju je dostavljala državna Pošta Slovenije, ki jo je takrat vodil kader SDS Aleš Hauc. Zakupe oglasnega prostora v teh brezplačnikih je tržilo podjetje Media Polis, ki ga je soustanovil Božidar Novak. To podjetje so v času prve Janševe vlade najemali tudi Telekom Slovenije, Petrol in druga državna podjetja.

Takrat je Janša v državnem zboru napovedal vojno »tajkunsko-političnim povezavam v medijih«. Danes, 13 let pozneje, je položaj podoben. Tudi tokrat se SDS urejanja medijev po lastni podobi loteva po dveh tirih: z napadi na največje slovenske medije, ki jih ne obvladuje, in gradnjo lastne medijske hobotnice.

Napadajo medije, ustanavljajo lastne portale

Na eni strani tako Janša piše basni o »vojni z mediji«. Vladni urad za komuniciranje, ki ga vodi izbranec SDS Uroš Urbanija, se je odločil finančno izčrpati Slovensko tiskovno agencijo (STA). Vidni predstavniki vlade so že od začetka mandata kritični do poročanja »komunistične« RTV Slovenija. S podmiznimi dogovori si želi vladajoča stranka podrediti največjo komercialno televizijo Pop TV. Z javnimi grožnjami pritiska tudi na lastnike ostalih večjih medijev. Neizmerno željo oblasti po obvladovanju medijev nazorno kaže primer Siol.net, druge najbolj brane informativne spletne strani, ki jo je želel državni Telekom Slovenije na vsak način prodati madžarskemu oligarhu Jozsefu Vidi, zaradi česar je zavrnil več milijonov evrov boljšo ponudbo United Group.

Na drugi strani se intenzivno krepi medijsko-propagandna hobotnica največje vladne stranke. V njej je danes ob dveh televizijah, več tiskanih medijih in radijskih postajah že okrog 30 različnih spletnih portalov.

SDS je tako že pred zadnjimi volitvami leta 2018 spletla mrežo portalov, ki so namenjeni volivcem v posameznih regijah. Utrip Ljubljane, e-Maribor, Gorenjski utrip, Pomurske novice, Primorska24, Moje Posavje, e-Koroška in druge portale upravljajo kadri, ki jih je tako ali drugače mogoče povezati s SDS. Portal E-Maribor tako ureja Mitja Grmovšek, član občinskega odbora SDS iz Dupleka. Urednik portala Gorenjski utrip, ki je po oblikovni podobi zelo podoben spletni strani Demokracija.si, je Gregor Tomše, nekdanji mestni svetnik SDS v Kranju. Utrip Ljubljane pa se ureja v Logatcu, od koder prihaja tamkajšnji občinski svetnik SDS Zoran Mojškerc.

Nov Janšev tabloid

Vsi ti portali ob lokalnih informacijah sinhrono in usklajeno širijo propagando vladajoče stranke in vsebine, sovražne do opozicije in drugih nasprotnikov oblasti. Njihove domene je registriralo isto podjetje, nekateri so nastali v razmiku nekaj dni. Težave s pomanjkanjem novinarjev in drugih piscev snovalci te mreže rešujejo tako, da isto besedilo hkrati objavijo na desetih ali celo dvajsetih portalih hkrati, pri čemer gre največkrat za vsebine Nova24tv.si. Njihove vsebine se prek številnih, večinoma lažnih računov širijo na družbenih omrežjih.

To pojasnjuje tudi, zakaj je za vladajočo stranko ključnega pomena obvladovanje STA. Ta dnevno pripravi več kot 300 novinarskih prispevkov, ki so za številne slovenske medije ključni del vsebin. Če je propagandna mreža SDS ožilje, bi bile vsebine STA zanje kri, saj bi lahko vladajoča stranka z njimi polnila svoje portale.

Nagovarjanje vernikov

Lastno medijsko infrastrukturo vzporedno razvija tudi Nova Slovenija (NSi). V njen vplivni prostor med drugim spada Domovina.je, ki zdaj na trg vstopa z novim istoimenskim konservativnim tednikom. Tudi tega bo izdajal zavod Iskreni, ki ga vodi Igor Vovk, pri čemer naj bi prvo številko brezplačno razdelili v 585 tisoč izvodih. V izbranih medijih se pojavljajo tudi oglasi ministrstev, ki jih vodijo člani NSi. Tako je ministrstvo za delo, ki ga vodi Janez Cigler Kralj, za projekt Sodelovalnica iz nabora tiskanih medijev izločilo časopisno hišo Dnevnik in oglase preusmerilo v brezplačnik Svobodna Vipavska. Ta izide štirikrat na leto z naklado 10.000 izvodov, njegov urednik pa je Tino Mamić, ki se zdaj omenja kot odgovorni urednik novega tednika Domovina. Mamića je vladni urad za komuniciranje (Ukom) pod vodstvom Uroša Urbanije najel tudi za pisanje prispevkov o osamosvojitvi, ki jih v zadnjih mesecih objavlja na spletnih straneh vlade.

V zadnjih mesecih je več spletnih medijev registrirala tudi družba Nova obzorja, ki je v solastništvu SDS, izdaja pa strankarski tednik Demokracija in spletno stran Škandal24. Tabloidni portal Kuloar ureja Jože Biščak, sicer direktor Novih obzorij in urednik Demokracije. Ena od naslovnih zgodb tega tedna so bile družinske fotografije, ki jih je na družbenem omrežju Instagram objavil Janez Janša. Z verskim portalom Blagovest, ki ga ureja kolumnist Nova24TV.si Gašper Blažič, meri na katoliške vernike, ki jih poskuša s svojimi mediji nagovarjati tudi NSi.

Na novem portalu Rodoljub pa lahko med drugim preberemo intervju z Brankom Grimsom. V njem nas poslanec SDS prepričuje, da »se domoljubje uničuje z vsiljevanjem lažne zgodovine, po kateri je beli moški 'vir vsega zla', ki je s križarskimi vojnami zanetil zlo na Bližnjem vzhodu in suženjstvo v Afriki«. Portal ureja Andrej Sekulović, ki je v zadnjih letih za medije SDS opravil več intervjujev s predstavniki skrajne desnice in belih supremacistov iz drugih evropskih držav.

Zakaj je SDS prvorazredna

Ključno vprašanje je, kdo vso to infrastrukturo plačuje. Iz vsakoletnih poročil o poslovanju SDS tega ni mogoče ugotoviti. To zelo verjetno pomeni, da se za financiranje teh portalov uporabljajo številni obvodi. Tudi sama struktura mreže – portali so uradno v lasti podjetij, ki ustvarjajo malo prihodkov, lastniki pa se menjujejo – otežuje sledi za denarnimi tokovi.

To daje SDS že v začetku predvolilne kampanje velikansko prednost pred ostalimi političnimi strankami, ki se morajo same boriti za medijski prostor. Še dodatna prednost za SDS je, da ji ta pogon pomaga financirati država. Na Nova24TV tako najdemo oglase Telekoma Slovenije, več drugih državnih podjetij in Slovenske vojske. Tudi na nekaterih manjših portalih je že mogoče najti oglase državnih družb ne glede na to, da imajo minorno branost, saj jih merilniki obiskanosti spletnih strani sploh ne zaznavajo. Podjetje Antrakade, ki izdaja portal Politikis, je denimo v prvih petih mesecih leta od Pošte Slovenije prejelo 5000 evrov nakazil. Posamezne portale financirajo tudi občine, ki jih vodijo župani SDS.

»Strokovna« komisija

V prihodnjih dneh bo uradno znano tudi, koliko denarja so posamezni kraki medijske hobotnice SDS prejeli na pravkar zaključenem razpisu ministrstva za kulturo za financiranje medijskih projektov. O razdelitvi okoli 2,6 milijona evrov proračunskega denarja so odločali tudi člani strokovne komisije, ki so že vrsto let tesno povezani s SDS. To so nekdanji šef podmladka stranke Matej Makarovič, Borut Rončevič, ki je bil v času te vlade imenovan za podpredsednika nadzornega sveta RTV Slovenija, in Mitja Štular, novi član uprave Telekoma Slovenije.

Brez denarja je ostala večina večjih in uveljavljenih slovenskih medijskih hiš. Prve zavrnitvene odločbe, ki jih je prosilcem pošiljalo ministrstvo, kažejo, da so na ministrstvu vloge presojali politično motivirano in izrazito subjektivno. Kriteriji so bili izkrivljeni, pojasnila pa nejasna. To pa je le napoved, kaj se bo zgodilo, če bi SDS uspelo uresničiti načrte o novi medijski zakonodaji, ki jo je poskušala skozi državni zbor spraviti že lani poleti. Z njo je želela denar, ki bi ga vzela RTV Slovenija in kabelskim operaterjem, preusmeriti v Nova24TV in druge satelitske medije.

Popravek

V članku z naslovom V pričakovanju volitev - propagandna mreža SDS čaka na državni denar, ki je bil v tiskani in spletni izdaji Svet24 objavljen 20. maja 2021, so avtorji med drugim zapisali, da je član uprave Telekoma Slovenije, dr. Mitja Štular, kot član strokovne komisije pri ministrstvu za kulturo »odločal o razdelitvi okoli 2,6 milijona evrov proračunskega denarja« medijem. Navedena trditev ne drži. Dr. Mitja Štular je z mesta člana strokovne komisije za programske vsebine medijev, ki deluje v okviru Ministrstva za kulturo RS, odstopil po imenovanju v upravo Telekoma Slovenije, v katero je bil imenovan 10. marca 2021, tako da v postopku, o katerem pišete, ni sodeloval. Da dr. Mitja Štular ni član navedene strokovne komisije, je razvidno tudi s spletne strani ministrstva: Stalne strokovne komisije Ministrstva za kulturo.