Po dolgih letih takšnih in drugačnih zavlačevanj, prerekanj, zasledovanj tudi parcialnih interesov, vseh pravnih in tudi političnih zapletov, je Slovenija po besedah infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca končno na točki, ko ni več vrnitve. "Kocka je padla, drugi tir se od danes naprej gradi," je dejal ob podpisu pogodbe za dela na projektu.
"Leta in leta smo čakali na ta dogodek. Čakala je Slovenija, čakala je Evropa, čakale so naše zaledne države, ki imajo Luko Koper za strateško luko, in čakali so državljani, logistika in gospodarstvo," je dejal Vrtovec na gradbišču v Dekanih pri Kopru, kjer so danes podpisali še pogodbo za glavna dela na projektu drugi tir med Divačo in Črnim Kalom, s tem pa obeležili tudi simboličen začetek glavnih gradbenih del.
Slovenska logistika si v tej neusmiljeni globalni gospodarski tekmi, ki večkrat poteka na premočenem in težkem igrišču, po Vrtovčevih besedah ne sme več privoščiti poraza. "Ta bi imel daljnosežne negativne posledice za celotno slovensko gospodarstvo. Dovolj je bilo tudi avtogolov in zdaj je čas za gole v nasprotnikovi mreži. Z današnjim dnem smo na tej tekmi izenačili, verjamem, da bomo čez 10 let v veliki prednosti," je poudaril.
Minister je še dejal, da je zdaj pomembno predvsem to, da ga zgradimo v roku, transparentno in znotraj finančne konstrukcije. Dela na drugem tiru morajo biti glede na časovnico končana leta 2025, leto pozneje pa naj bi bil tir predan v uporabo.
Vrtovec je ob robu dogodka napovedal, da bo obiskal vse zaledne države z namenom ugotoviti, kako bi lahko bile dodatno vpletene v razvoj koprskega pristanišča. "Ne želim si, da zaledne države delajo obvode, da v sosednjih lukah v še večji meri najemajo površine in igrajo z drugimi igralci, ne pa z nami," je dodal.
Glede investicijskega programa za projekt drugega tira je minister dejal, da je ta v medresorskem usklajevanju in bo v kratkem obravnavan na vladi. Glede dopolnitve zakona o 2TDK, ki bi predvidela dodaten tir poleg zdaj načrtovanega, pa je Vrtovec pojasnil, da bodo ustrezno dopolnitev zakona vložili še v tem mandatu.
Kolektor CPG v sodelovanju s Turki
Dela na omenjenem odseku bo za 403,6 milijona evrov izvedel Kolektor CPG v sodelovanju s turškima podjetjema Yapi Merkezi in Özaltin.
"Izvedba projekta ni pomembna le za nas. Vplive čuti celotna slovenska gradbena operativa," je dejal direktor podjetja Kolektor CPG Kristjan Mugerli. Ta pri tako obsežnem projektu gradbinci ne bodo pridobili le znanja, izkušenj in referenc, ampak bo vpliv po njegovih besedah čutilo celotno slovensko gospodarstvo. Prav tako bo gradnja projekta bistveno pripomogla pri izhodu gospodarstva iz krize po pandemiji covida-19, je prepričan.
"Stroji so pripravljeni, ekipe so pripravljene, zdaj pa nam dovolite, da pokažemo, kaj znamo in kaj zmoremo," je sklenil Mugerli.
Prvi mož 2TDK Pavle Hevka je na novinarski konferenci po slovesnosti napovedal, da bo v začetku junija objavljen še razpis za tretji sklop del, ki zajema tirne in elektrostrojne naprave. Sicer pa je po njegovem pri celotnem projektu še za dobrih 30 milijonov evrov rezerv.
Mugerli je še napovedal, da bo, ko bodo dela stekla, na vseh 14 mestih v prihodnjih nekaj letih skupno okoli 1000 delavcev. Sam računa, da bo na gradbišču približno polovica slovenskih in polovica turških delavcev.
Ob tem je direktor Kolektorja CPG ocenil, da je naročnik zelo optimistično nastavil izračun kritične poti. Sami so namreč ugotovili, da bodo morali biti povprečni napredki na posameznem mestu izkopa do štiri metre dnevno, kar je po njegovem zelo zahtevno, a Mugerli verjame, da bo konzorcij to zmogel.
Hevka je ponovil priporočilo podizvajalcem, naj se dogovorijo, da bo njihova dela plačeval neposredno naročnik. Mugerli pa je spomnil, da je že 10 let direktor Kolektorja CPG: "V tem času se je ogromno podizvajalcev zvrstilo. Niti eden ni ostal nepoplačan."
Podpisu je prisostvoval tudi predsednik upravnega odbora podjetja Yapi Merkezi Mustafa Basar Arioglu, ki je izpostavil pomen Luke Koper za slovensko gospodarstvo in gospodarstvo zalednih držav ter poudaril, da bo drugi tir pristanišču pomagal rasti. "Naše podjetje v vseh državah, kjer deluje, spoštuje lokalne navade, lokalno prebivalstvo in pogoje. Trudimo se, da ne poškodujemo okolja, in vedno poskrbimo, da za seboj pustimo dober projekt," je zatrdil.
Kolektorjev konzorcij bo glavna dela opravljal tudi na odseku med Črnim Kalom in Koprom. Ponudil je ceno 224,7 milijona evrov, pogodbo za izvedbo del pa so podpisali 31. marca.
Z današnjim dogodkom bodo simbolično stekla na največjem infrastrukturnem projektu v državi, katerega vrednost je po novem ocenjena na nekaj manj kot milijardo evrov in za katerega so se prve priprave začele že pred skoraj 25 leti.
Vpliv gradbenih del
V javnosti so se sicer pojavili pomisleki o vplivu gradbenih del, predvsem zaradi hrupa, na območje ob bodoči železniški progi. A je svetovalec koprskega župana Danijel Božič za STA pojasnil, da "zaenkrat ni bilo resnih težav s hrupom". Pri pripravljalnih delih namreč dostopne ceste niso šle do vasi, je pa Božič priznal, da ne more reči, kaj se bo v prihodnje na tem območju dogajalo z miniranjem.
Po njegovih besedah pa težave, ki sproti nastajajo na delovišču, rešujejo skupaj. "Naša osnovna funkcija je, da pazimo in naredimo vse za to, da bi izvajalci, gradbinci in investitor povzročili v tem prostoru čim manj škode in da bi prebivalstvo čim lažje vse to preneslo," je dodal Božič.
Nekaj problemov je tako še odprtih, po drugi strani pa je po Božičevih besedah projekt drugega tira prinesel tudi rešitve za nerešene težave, ki so se vlekle iz drugih projektov, kot npr. odvodnjavanje Mišje peči ali sanacija betonarne Varda v Dekanih.
