Bogata lanska letina bukve, ki je najpogostejša drevesna vrsta v naših listnatih gozdovih, glodavcem zagotavlja luksuz, ki si ga ne morejo privoščiti vsako leto. Ker so množične porcije žira nepredvidljive in izjemne, miši to detektirajo z zamikom, je za Val 202 pojasnil vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije profesor doktor Boris Kryštufek. Le polhi imajo raziskovalcem še neznano sposobnost, da vnaprej anticipirajo »polno mizo« in se začnejo ploditi že julija, še preden začnejo bukovi plodovi zoreti, tako da ima njihov zarod pravočasno dovolj hrane in si lahko pripravi zalogo za zimo. Miši bi morale opazovati polhe in se učiti.
Končni udarec jim bo zadala podlasica
Na slovenskem podeželju imamo torej mišje leto. Ti glodavci imajo veselico, populacija se jim povečala za 20 do 30 krat, zato jih je opaziti skoraj povsod. Na tej točki vstopijo v igro plenilci mišk. Med splošne plenilce spadajo lisica, kanja, sova, domača mačka, vsi ti se mastijo z miškami, vendar so njihova glavna jed le v obdobju mišje ekspanzije. Mala in velika podlasica pa sta specialistična plenilca, osredotočena na glodavce, ki jim predstavljajo temeljni obrok, ne glede na preostalo hrano v okolju. »Cikli specializiranih plenilcev so usklajeni s ciklom glodavcev, a z zamikom,« je razložil Kryštufek. Podlasici bosta dosegli vrh v razmnoževanju, ko bodo miši že v upadu. Takrat bo pritisk podlasice še večji, mišim bodo zadale končni udarec, jih »zatolkle«, kot se je slikovito izrazil Kryštufek.
Po drugi strani bo eksponentno povečani mišji naciji počasi začelo primanjkovati hrane. Kryštufek pravi, da se bo najkasneje v poznem poletju mišja populacija »sesula«, dosegla minimum zaradi pomanjkanja hrane in prevlade plenilcev.
Posledica razmaha mišje populacije je tudi povečano število prijavljenih primerov mišje mrzlice, o čemer smo že pisali:
