Les je naše naravno bogastvo, a preveč ga pristane v pečeh
Tea Dečman
2. 5. 2021, 10.15
Deli članek:
Les je surovina, ki je imamo v Sloveniji veliko in je poleg vode naš edini naravno obnovljiv vir. O tem, kako pomembna je proizvodnja lesenih izdelkov za naše gospodarstvo, smo se pogovarjali z Danilom Antonom Rancem, generalnim direktorjem Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Dreamstime
Za učinkovito delovanje in nadaljnji razvoj lesne verige je pomembna vzpostavitev lesnih centrov
Osebni arhiv
Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo
Slovenija je dežela, bogata z lesom, saj je z gozdovi poraščene več kot 60 odstotkov njene površine. Se Slovenci zavedamo potenciala tega naravnega bogastva?
Res je, les je naše naravno bogastvo in ravno z namenom dviga ozaveščenosti oziroma zavedanja o pomenu in prednostih lesa na Direktoratu za lesarstvo izvajamo številne promocijske aktivnosti. Predvsem je pomembno, da les prepoznamo kot material za industrijsko predelavo, in ne kot energent, saj veliko kakovostnega lesa pristane v pečeh. Hkrati se še vedno izvozi velik del hlodovine, doma pa posledično proizvede manj izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Veliko potenciala je torej na področju predelave lesa doma, zato je naš cilj povečanje količine doma predelane hlodovine na tri milijone kubičnih metrov letno, predvsem v izdelke z višjo dodano vrednostjo, s čimer bi zagotovili ponor ogljikovega dioksida oziroma pozitivne okoljske učinke ter hitrejši razvoj industrije in ustvarjanje novih delovnih mest. Lesna industrija se ne konča pri hlodu ali deski ter furnirju in plošči, ampak se najvišja dodana vrednost dosega v končnih izdelkih z vloženim znanjem in izkušnjami.
Vse bolj se zavedamo tudi potenciala, ki ga ima les pri doseganju evropskih ciljev v zvezi z znižanjem emisij toplogrednih plinov in za blaženje podnebnih sprememb. Leseni izdelki namreč skladiščijo ogljikov dioksid v svoji celotni življenjski dobi. Les lahko ponovno uporabimo in recikliramo, pri njegovi proizvodnji in predelavi pa je potrebne bistveno manj energije kot pri drugih materialih. Če uporabimo en kubični meter lesenih izdelkov namesto drugega materiala, zmanjšamo ogljikov dioksid v ozračju v povprečju za dve toni.
Les je pomemben tudi za razvoj slovenskega gospodarstva. Čeprav je kar nekaj velikih lesnih podjetij propadlo, pa številna vztrajajo, nastajajo pa tudi nova. Koliko podjetij je v lesnopredelovalni panogi? Ta številka upada ali raste?
Po naših podatkih je bilo v letu 2019 število družb v lesnopredelovalni panogi 997. Ta številka v zadnjih letih raste, od 2015 do 2019 se je število podjetij povečalo za približno 6 %, od 2010 do 2019 pa za 14 %. Pozitivni trendi so tudi pri drugih kazalnikih lesnopredelovalne industrije, in sicer so se od leta 2015 do 2019 povečali: čisti prihodki od prodaje za 27 % (na 1,5 milijarde evrov), dodana vrednost na zaposlenega za 16 % (na 36.258 evrov) in število zaposlenih za 14 % (na 13.091).
Ena večjih težav je, da les izvažamo čez mejo, potem pa ga predelanega odkupujemo nazaj. Imate kakšne načrte, kako to spremeniti oziroma najti rešitev?
Za učinkovito delovanje in nadaljnji razvoj lesne verige je pomembna vzpostavitev lesnih centrov; sedem lesnih centrov oziroma naložb v lesno industrijo v skupni vrednosti 149 milijonov evrov je vlada umestila tudi med prioritetne strateške naložbe. Predelava lesa mora potekati tam, kjer les nastaja. Z lesnimi centri bomo tako zagotovili lokalno predelavo brez dolgih transportnih poti, ki povzročajo emisije zaradi prometa. Hkrati bomo z Uredbo o zelenih javnih naročilih stimulirali leseno gradnjo in vgradnjo lesenih protihrupnih ograj. Ustvarjamo torej razmere za nov investicijski ciklus, zato vabim investitorje, da to priložnost izkoristijo.
Osebni arhiv
