Novice Svet24

V civilni iniciativi Za pitno vodo, kjer so doslej zbrali nekaj več kot 10.000 podpisov za referendum o zakonu o vodah, opozarjajo na številne nepravilnosti v zvezi z možnostjo overjanja podpisov na upravnih enotah in krajevnih uradih. Državljani po državi nimajo enake možnosti oddaje podpisa za zaščito vode, so izpostavili.

Nekateri krajevni uradi zaprti, pri drugih delovni čas zelo omejen

STA

"Pravica do referenduma je ena od temeljnih demokratičnih pravic, ki jih zagotavlja ustava," je na novinarski konferenci gibanja Za pitno vodo pred poslopjem parlamenta v Ljubljani danes spomnila Mojca Lukan z Inštituta 8. marec. "Vsakršno omejevanje te pravice s strani oblasti predstavlja zelo hudo kršitev temeljne demokratične pravice. In žal se prav to dogaja," je bila kritična.

V praksi se namreč na upravnih enotah in krajevnih uradih dogaja, da ljudi, ki želijo oddati svoj podpis, odslovijo oz. jim naročijo, naj pridejo drugič. Tako lahko denimo na kranjski upravni enoti ljudje podpis overijo samo po predhodnem naročanju in samo v delovnem času, ne pa v celem poslovnem času, o tem poročajo tudi iz Tržiča. Mnogi krajevni uradi pa v času, ko so sodeč po informacijah na vladnih spletnih straneh odprti, sploh ne delajo. Primeri krajevnih uradov, ki naj bi bili odprti, pa v resnici niso, so Kanal, Dobrovo ter Bohinjska Bistrica, je opozorila Lukanova.

Na pritožbe ne odgovarjajo

Ne samo, da ministrstvo za javno upravo kršitve dogovorov dopušča, ampak celo ignorira težave, ko je nanje opozorjeno, je nadaljevala Lukanova. Pobudniki referenduma so jih namreč na te težave opozarjali tako osebno na sestankih kot tudi pisno, a odgovora ni. "Ne gre za posamične primere, to se ne dogaja le na eni upravni enoti, ampak nam ljudje iz cele Slovenije sporočajo, da se to dogaja," je bila kritična Lukanova.

Kršena temeljna ustavna pravica

Zaradi epidemije covida-19 je sicer na upravnih enotah za običajne posle potrebno naročanje, a za oddajo podpisa za referendum, ker je to temeljna pravica, to ni potrebno. Upravne enote, ki to počnejo, večinoma ljudi odslovijo z argumentom, da imajo premalo kadra. A Lukanova, ki sicer razume otežene okoliščine, poudarja, da ima ministrstvo za javno upravo nalogo zagotoviti vse, tudi kadre, da zbiranje podpisov poteka nemoteno.

"Za to so odgovorni na ministrstvu za javno upravo. Oni so dolžni povsod zagotoviti možnost oddajanja podpisov in tudi dovolj kadra," je poudarila. Trenutno pa državljani nimajo enake možnosti oddaje podpisa za referendum - njihov položaj je odvisen od tega, v katerem kraju živijo.

Ljudi, ki jih na upravnih enotah odslovijo, Lukanova poziva, naj Inštitutu 8. marec to sporočijo, saj se le z zbiranjem podatkov pokaže, da gre za sistemski problem. Sicer pa jim v zvezi z oddajo podpisa ne preostane drugega, kot da se na upravno enoto ali krajevni urad odpravijo še enkrat. "Upamo, da se bodo. Zbrati 40.000 podpisov v 35-dnevnem roku je že tako zelo težka naloga, še toliko težja pa je, če vse temelji na prostovoljni bazi," je spomnila.

Zainteresiranim pri overjanju podpisa pomagajo prostovoljci

Alenka Kreč Bricelj iz organizacije Smetumet je medtem poudarila, da je overitev podpisa na upravni enoti enostaven postopek, pri čemer posameznikom marsikje pomagajo tudi prostovoljci. Za pomoč pri zbiranju podpisov se je po vsej Sloveniji javilo več kot 500 prostovoljcev.

Z novelo zakona o vodah se bo povečal nabor objektov, ki jih bo mogoče graditi na priobalnem pasu, je ponovno zatrdil Miha Stegel iz civilne iniciative Danes. Tako novela denimo na priobalnem pasu dovoljuje gradnjo enostavnih objektov, kot so nadstreški, ute in parkirišča. Za take objekte v skladu z zakonom gradbeno dovoljenje ni potrebno, Stegel pa je prepričan, da se bodo gradili množično in slabšali poplavno varnost. Inšpekcijski nadzor zaradi velikega števila objektov ne bo učinkovit, onemogočali bodo tudi dostop do obale, je dejal.

Na mizi dve referendumski pobudi

Uroš Macerl iz Eko kroga je priznal, da s terena še naprej prihajajo vprašanja, zakaj se na upravnih enotah zbirajo podpisi za dve referendumski pobudi v zvezi z istim zakonom o vodah. Pojasnil je, da sta iniciativi Za pitno vodo in gibanje Zdrava družba ubrali različna pristopa - slednji so tako poskusili doseči združitev obeh pobud v en postopek in v zvezi s tem čakajo na odločitev sodišča.

Macerl meni, da so možnosti za tako združitev minimalne, za to tudi praktično ni pravne podlage. Zato je civilna iniciativa Za pitno vodo izkoristila zagon na terenu in se takoj lotila aktivnega zbiranja podpisov. Nenazadnje pa lahko ljudje, če niso prepričani, za katero pobudo oddajajo podpis, podpišejo obe. "Vsak podpis, oddan za vodo, je dober," je poudaril.

Zbiranje podpisov za referendum o zakonu o vodah bo potekalo do 24. maja.