Druga svetovna vojna se je v Sloveniji začela 6. aprila 1941, ko so sile osi napadle Kraljevino Jugoslavijo. Nemška, italijanska in madžarska vojska so hitro zavzele ozemlje, vojska kraljevine pa je hitro razpadla in 17. aprila tudi kapitulirala. Jugoslovanska vlada in mladoletni kralj Peter II. sta se umaknila v London.
Kolaboracija
Kmalu po začetku okupacije so škof Gregorij Rožman in številni slovenski politiki izrazili zvestobo okupatorjem. Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov z nasprotniki in prepričanja, da bodo po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, so predvojne stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) nasprotovale Osvobodilni fronti.
Zasedeno slovensko ozemlje so okupirale Nemčija, kraljevini Italija in Madžarska ter v manjši meri ustaška Neodvisna država Hrvaška, ki je pod okriljem tretjega rajha nastala 10. aprila.
Devet dni po kapitulaciji vojske Kraljevine Jugoslavije so se v hiši književnika Josipa Vidmarja v ljubljanski Rožni dolini sestali predstavniki nekaterih političnih strank in kulturni delavci.
Srečanja so se udeležili Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler iz Komunistične partije, Josip Rus iz naprednega kulturnega in političnega gibanja Sokoli ter Tone Fajfar iz krščanskih socialistov. Slovenske kulturne delavce so predstavljali pisatelj Ferdo Kozak, jezikoslovec Franc Šturm ter literarni in gledališki kritik Josip Vidmar.
Na srečanju so dosegli dogovor o oboroženem odporu zoper okupatorja. Na začetku se je organizacija zaradi politike Kominterne imenovala Protiimperialistična fronta, ob napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo junija 1941 pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto.
V času druge svetovne vojne je umrlo nekaj več kot 97.000 Slovencev, od tega slabih 30.000 civilnih žrtev. Okupator in kolaboranti so ubili 80 odstotkov civilnih žrtev, partizani pa dobrih 15 odstotkov, je zapisano v zborniku državnega sveta Žrtve vojne in revolucije.
Približno 83.000 ljudi naj bi življenje izgubilo med vojno, več kot 14.000 pa po vojni.
Slovesnost na Mali gori
Kljub epidemiji novega koronavirusa bo ob letošnjem državnem prazniku dneva upora proti okupatorju po državi potekalo več 40 proslav, prireditev in drugih slovesnih dogodkov. Osrednja državna proslava bo jutri potekala na Mali gori pri Ribnici, kjer se je 13. maja 1941 odvil prvi oboroženi spopad Slovencev, pripadnikov domoljubne organizacije TIGR, z okupatorjem. Italijanski fašisti so takrat ubili vojaškega vodjo organizacije TIGR Danila Zelena, ki je bil tako prva slovenska žrtev po okupaciji, političnega vodjo Ferda Kravanjo in Antona Majnika pa so ranjena zajeli. Oba sta kasneje umrla v NOB.
Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Marijan Križman je v sobotnem pogovoru za Novice Svet24 opozoril, da so tigrovci uradno še vedno teroristi. »Še danes veljajo za teroriste in sovražnike države, saj jih je obsodilo fašistično sodišče za zaščito države. Zato bi morali biti rehabilitirani,« je prepričan.
Na vidiku nov praznik
Po družbenih omrežjih že nekaj tednov krožijo pozivi k udeležbi na protestu proti vladi, ki naj bi potekal na dan državnega praznika dan upora proti okupatorju. Shodi so od preteklega ponedeljka sicer ponovno dovoljeni, vendar do največ 100 ljudi in ob upoštevanju epidemioloških ukrepov.
Poslanska skupina SNS je v začetku marca v parlamentarno proceduro vložila predlog dopolnil zakona o praznikih in dela prostih dnevih, po katerem bi 13. maj postal nov državni praznik. »Tigrovci so bili prvi antifašisti in pravi oboroženi antifašisti v Evropi,« je zapisano v predlogu zakona.
S primernim obeležjem 13. maja kot državnega praznika bi bilo po prepričanju SNS zadoščeno zgodovinski resnici in pravici. »S tem se izognemo vsakoletni polemiki o 27. aprilu, ki ga bodo še naprej branili nasledniki – dediči revolucije. S to rešitvijo nikomur ne odvzemamo, TIGR ne ločuje, ampak združuje, saj je bil po svoji biti in nastanku vseskozi demokratičen in pluralen,« je prepričan predlagatelj novega državnega praznika.
Predlogu se obeta podpora, saj ga podpirajo še SDS, LMŠ, Levica, NSi in SAB. Novi praznik po zatrjevanju Slovenske nacionalne stranke ne bi posegel v praznik dneva upora proti okupatorju. »Slednji označuje predhodnico priprav na organiziran širši upor,« še pojasnjujejo v SNS.
