Kot ugotavljajo na NIJZ, imajo resnost in obseg pandemije covida-19 ter uvajanje strogih ukrepov za preprečevanje in omejevanje prenosa okužbe zelo velik vpliv na vsakdanje življenje vseh ljudi, tudi tistih, ki jih virus ni neposredno prizadel. Sčasoma pri ljudeh pride do izčrpanosti mehanizmov za obvladovanje krizne situacije in s tem do pomanjkanja motivacije za upoštevanje priporočenih samozaščitnih vedenj ter ogrožanja uspešnosti ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 med prebivalstvom. Torej dalj trajajo epidemija in ukrepi za njeno omejevanje, manj se jih držimo.
Raziskava SI-PANDA
NIJZ že od lanskega decembra izvaja raziskavo, ki spremlja stanje prebivalstva in odnos do vladnih ukrepov. Kot kažejo najnovejši objavljeni podatki, ki so jih pridobili z raziskavo, opravljeno pred zadnjim »lockdownom« med 26. in 29. marcem, kljub temu, da velja vsesplošno prepričanje, da so ljudje na robu svojih zmožnosti, kar 91,5 odstotka Slovencev zgledno nosi masko v zaprtih prostorih. Prek 90 odstotkov nas upošteva higieno kašlja, krepko prek 80 odstotkov Slovencev in Slovenk se izogiba tveganim stikom s starejšimi, zrači prostore in razkužuje roke. Veliko slabše nam gre pri rednem zračenju prostorov in delu od doma, kar naj bi opravljala le dobra polovica ljudi. V nasprotju s podatki urada za statistiko, ki je objavil, da je v februarju od doma delalo le devet odstotkov, anketa NIJZ kaže, da je svoje delovne obveznosti v domače okolje preneslo kar 56 odstotkov ljudi.
Maske vedno manj priljubljene
Rezultati raziskave, ki je narejena na vzorcu 1000 ljudi, kažejo, da zavzetost pri nošenju mask s časom rahlo pada. Tako je še decembra kar 95,7 odstotka sodelujočih v anketi zatrdilo, da masko redno uporablja v javnosti. Konec marca je maske na javnih prostorih nosilo le še nekaj več kot 90 odstotkov. Kot kaže raziskava, maske nosimo skoraj vsi. Tistih, ki podpirajo ukrep nošenja mask, pa je bistveno manj, vsega 60 odstotkov. Ostali ukrepi imajo v javnosti še nižjo podporo. Omejitev zbiranja na največ 10 oseb podpira nekaj več kot 50 odstotkov Slovencev, zapiranje na regije 47 odstotkov, obvezno nošenje mask za dijake in učence pa le 45 odstotkov vprašanih. Še manj je tistih, ki se jim je zdela smiselna zdaj že ukinjena prepoved gibanja v nočnem času. Takih je bilo le okoli 30 odstotkov. Iz nabora vladnih ukrepov, ki trenutno nista v veljavi, a nam lahko kaj kmalu spet spremenita življenje, sta na lestvici nepriljubljenosti na prvem in drugem mestu zaprtje šol in omejitev gibanja na občine.
Nas bo rešilo cepljenje?
Anketa je preverila tudi, kakšen interes za cepljenje je med različnimi starostnimi skupinami. Rezultati kažejo, da namera za cepljenje narašča s starostjo. Tako se želi cepiti prek 80 odstotkov vseh v starostni kategoriji med 65 do 74 let. Cepiti se namerava več moških kot žensk. Med osebami s kroničnim obolenjem pa se namerava cepiti 66,5 odstotka oseb. Najmanj interesa za cepljenje je v starostni skupini med 18 in 29 let, kjer odgovori kažejo, da bi se cepilo le 42 odstotkov vprašanih. Pri odločanju o tem, ali se bodo cepili ali ne, želijo anketiranci predvsem dovolj podatkov o tem, ali je cepivo varno. Zanima jih tudi, ali je cepivo učinkovito, pri zbiranju informacij pa se jih bo veliko zaneslo na priporočila osebnega zdravnika.
Življenjski slog
Epidemija je v naša življenja prinesla tudi spremembe življenjskega sloga, žal ne na bolje. Kar tretjina anketiranih je navedla, da je v času epidemije manj telesno aktivna. Skoraj dvajset odstotkov meni, da jedo bolj nezdravo, petnajst odstotkov jih več kadi, deset odstotkov anketiranih uživa več alkohola. A če omenjene podatke primerjamo s tistimi iz anket v zimskih mesecih, opazimo spremembo na bolje, še ugotavljajo na NIJZ. Zaskrbljujoče je, da o največjem premiku k nezdravemu načinu življenja poroča najmlajša starostna skupina, torej stari med 18 in 29 let.
