Borut Pahor je Jadransko-jonsko pobudo označil kot pomemben vzvod tako krepitve regionalnega sodelovanja kot evropske integracijske perspektive držav Zahodnega Balkana. Posebej je tudi pozdravil izbiro teme konference, saj je epidemija covida-19 prav mladim zelo zožila možnosti za njihovo polno udejstvovanje.
Kot je opozoril, bi slabši položaj in občutek brezizhodnosti, v katerem so se znašli mladi, lahko pospešil njihovo izseljevanje, ki je že zdaj velik problem v večini držav članic pobude. Zato je še toliko pomembneje zagotoviti pravilen in skrbno domišljen izhod iz pandemije, ki bo omogočil gradnjo lepše prihodnosti za vse.
Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan je v svojem nagovoru udeležencem izpostavil, da bo Slovenija samo mesec dni po koncu svojega enoletnega predsedovanja Jadransko-jonski pobudi prevzela še predsedovanje Svetu EU. Zato je bilo edino logično, da je pri opredeljevanju prednostnih nalog obeh predsedovanj iskala sinergije med njima.
Predsedovanje Slovenije Jadransko-jonski pobudi je po njegovih besedah manifestacija naše močne zavezanosti regiji in njenemu napredku. Slovenija je in bo ostala močan ter zanesljiv partner v regiji, kar dokazujejo tudi naše prioritete za predsedovanje Svetu EU, je zatrdil in dodal, da se Slovenija dobro zaveda velikega pomena ne le članstva Zahodnega Balkana v EU, ampak tudi vseh aktivnosti, ki vodijo proti temu cilju.
Predsednik DZ Igor Zorčič, ki je gostil današnjo konferenco, je uvodoma spomnil, da je potek celotnega slovenskega predsedovanja resda pomembno zaznamovala pandemija, a da na samo vsebino in dimenzijo dela ni vplivala. Ravno nasprotno, saj so se članice pobude v tem času še bolj povezale, pokazale še več solidarnosti ter dokazale, "da lahko uspešno sodelujemo tudi v tako izrednih in nepredvidljivih razmerah".
Kot je poudaril, napredka ne moremo dosegati vsak zase, ampak moramo izkoristiti vse razpoložljive energije in sinergije ter si skupaj prizadevati za doseganje skupnih ciljev. Prav nacionalni parlamenti so tisti, ki dajejo tem ciljem nujno politično podporo, saj so poslanci neposredni predstavniki ljudi.
Na to je spomnil tudi generalni sekretar Jadransko-jonske pobude Giovanni Castellaneta, ki je spomnil na odločilno vlogo parlamentov, saj predstavljajo najtesnejšo vez z državljani, ti pa so na koncu koncev tisti, ki morajo občutiti dejanske koristi povezovanja. Castellaneta je prepričan, da lahko skupaj ustvarijo cvetočo in perspektivno regijo, ki bo vzpodbujala gospodarski in socialni razvoj ter podpirala integracijo Zahodnega Balkana v EU.
Razprava predsednikov in drugih visokih predstavnikov parlamentov je bila v osrednjem vsebinskem delu, ki je sledil uvodnim nagovorom, posvečena razvoju digitalne družbe, s posebnim poudarkom na priložnostih in tudi pasteh, ki jih ta prinaša mladi generaciji.
Kot so sporočili iz DZ, so se visoki predstavniki parlamentov zavzeli za "digitalno suverenost naših družb, v katerih bo digitalna tehnologija izboljševala naša življenja in ne bo povzročala dodatnega socialnega razslojevanja, obenem pa bo v podporo trajnostnemu, zelenemu razvoju". Strinjali so se, da digitalizacija regiji obeta številne priložnosti in je ključnega pomena tako za nujno zaustavitev bega možganov kot z vidika gospodarskega okrevanja po epidemiji. A uspešne digitalne preobrazbe ne more biti brez ustrezno izobraženih kadrov, ki jih v regiji zdaj primanjkuje.
Na konferenci so bile sicer prisotne delegacije parlamentov vseh desetih držav članic Jadransko-jonske pobude: Albanije, BiH, Hrvaške, Grčije, Italije, Slovenije, Črne gore, Srbije, Severne Makedonije in San Marina. Pobuda je bila uradno ustanovljena leta 2000, Slovenija pa ji predseduje tretjič. Tokrat se osredotoča predvsem na področje infrastrukturne povezljivosti, kulture in turizma, problematike mladih in digitalizacije.
