Tanja Gobec je v svoji današnji oddaji Politično gostila nacionalnega koordinatorja za logistični del akcije množičnega cepljenja zoper covid-19 Jelka Kacina. Za uvod sta s poti spravila vprašanje, povezano s petkovo izjavo prvega epidemiologa v državi Maria Fafangla. Glede obveznega nošenja mask na prostem, ki so ga sicer v soboto delno znova ukinili, je dejal, da je to najbolj nerazumljiv ukrep, glede samega 11-dnevnega »lockdowna,« v obliki, kot smo ga izvedli, pa celo, da je bila to epska napaka. »Kadar jaz vidim gospoda Fafangla, nosi masko, podnevi in ponoči, povsod,« se je odzval Kacin, ki je obenem poudaril, da so maske najbolj učinkovito »protiorožje«, zlasti proti novim različicam. Kar zadeva same poteze vlade v zadnjem tednu pa je pojasnil, da je spremenila semafor in načrt prilagodila letnemu času, zaradi česar so drugače zasnovani tudi nekateri ukrepi.
Še vedno gremo po starosti
V nadaljevanju sta se osredotočila na cepljenje, projekt, nad katerim zdaj bdi Kacin. Pojasnil je, da se strategija cepljenja še vedno izvaja na podlagi starosti, a da je ob interpretaciji številk o cepljenih treba upoštevati, da če ne cepimo z Astrazeneco, kjer je razmik med obema odmerkoma tri mesece, če torej »cepimo samo s Pfizerjem, je treba velik del pošiljke Pfizerja in Moderne rezervirati za drugi odmerek. Zato so to pač polovične količine.« Pfizer sicer, kot pravi Kacin, na podlagi sklenjenih pogodb in povečanih kapacitet svoje dobave močno povečuje. Tako v teh tednih prejemamo po 42.000 odmerkov na teden, v juniju bo ta številka narasla že na 75.000 odmerkov na teden.
Glede cepljenja z med prebivalci domnevno nezaželenim cepivom Astrazenece je dejal, da »imamo cepivo, s katerim lahko cepimo, zato je realno pričakovati, da bomo lahko v tej cepilni strategiji starost spuščali hitreje. Če se ljudje ne bodo želeli cepiti, bo pač treba, kar je korektno, pozvati mlajše, da se pridejo cepiti s tem cepivom.«
Nakopičene težave
Kacin se je dotaknil tudi vprašanja pomanjkanja osrednjega informacijskega sistema, s katerim bi cepljenje lažje nadzirali. Kot je dejal, so se težave v zdravstvu kopičile desetletja, ena od posledic je tudi ta, da ni vzpostavljenega enotnega informacijskega sistema. Na drugi strani je kot težavo izpostavil, da so se ljudje že decembra prijavljali na cepljenje na e-upravo, pa teh podatkov zaradi začasne prepovedi informacijske pooblaščenke še vedno ni dovoljeno posredovati zdravstvenim domov. »To je nemogoča odločitev, ampak dokler je temu tako, je težko narediti čudeže,« je pojasnil ter dodal, da se v nekaterih manjših občinah znajo organizirati, pri čemer so uspešni predvsem tisti, ki so »proaktivni, ki kličejo, ki sprašujejo, na tej podlagi prejmejo tudi bistveno več prijav.«
Poudaril je še, da je zdravstveni inšpektorat zdaj začel sistematično nadzirati dogajanje na cepilnih mestih, pri čemer naslednji teden pričakujejo novo celovito poročilo, na podlagi katerega bo slika bolj jasna. »Dejstvo je, da so si stvari marsikje razlagali po svoje, dejstvo je, da ni naš cilj kaznovanje, temveč aktiviranje sistema, ki bo deloval brez prehitevanj.«
