Pri kravah molznicah veliko težav povzroča mastitis oziroma vnetje vimena, saj gre celo za eno najpogostejših in ekonomsko najpomembnejših obolenj. Tudi škoda, ki jo povzroča to obolenje, je zelo velika, ne le zaradi stroškov zdravljenja obolele živali in zmanjšane količine mleka v času zdravljenja, ampak tudi zaradi dodatnega dela ter manjše kakovosti in količine mleka.Med glavne dejavnike, ki pripomorejo k nastanku mastitisa, se prišteva nepravilno prehrano, sam način reje in nepravilno strojno molžo, za mastitis pa so lahko krivi tudi oblika vimena, starost živali, predhodne bolezni in znižana imunska odpornost.
Krave, ki so na paši, manj šepajo
»Redne stroške imamo z osemenitvijo, kar zadeva bolezen, pa je poleg mastitisa, ki se zdravi z antibiotikom, veterinarska pomoč potrebna tudi pri težji kotitvi, pri kravah oziroma govedu nasploh pa so posebej občutljivi parklji. Zaradi bolezni parkljev žival šepa, se slabo počuti in posledično da molznica manj mleka. Je pa zdravljenje dolgotrajno, drago in pogosto tudi neuspešno,« razlaga rejec Roman Korent iz Trnovske vasi, čigar živali so v toplih mesecih na paši. Da je šepanje pogost vzrok za izločitev krav molznic, dodaja dr. Andrej Toplak, ptujski svetovalec za govedo in drobnico, ki pravi, da so vzrok za nastanek bolezni parkljev poleg genetske predispozicije tudi neustrezna namestitev, oskrba in prehrana krav molznic.
Cene storitev določa trg
Tudi pri prašičih je mastitis med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami. Po besedah Marte Matjašič z destrniške prašičerejske farme so težave še s prašičjo pljučnico in gnojenjem po kotitvi. »Odojki utegnejo imeti tudi drisko. Drugi zapleti so manj pogosti oziroma jih ni, če dobro delaš.«
So pa veterinarske storitve za rejce vse prej kot cenovno ugodne. Med kmeti celo kroži šala, da veterinar samo za to, da se pripelje na kmetijo in zaželi dober dan, zaračuna sto evrov, ostali stroški pa se nato le kopičijo. Da bi se prepričali, ali to drži, smo od Veterinarske zbornice Slovenije poskušali pridobiti priporočen cenik veterinarskih storitev, a nam je direktorica Anita Kermavnar povedala, da ga tam ne pripravljajo več. »Cene veterinarskih storitev, ki jih plačujejo imetniki živali, se prosto oblikujejo na trgu in so odvisne od odločitve vodstva posamezne veterinarske organizacije.«
Največ nanesejo antibiotiki
Kljub temu nam je Branko Veselič, strokovni vodja Veterinarske bolnice Ptuj, posredoval priporočeni cenik zbornice za leto 2018, ki se ga pri njih še držijo. Iz njega izhaja, da pregled velike živali stane nekaj manj kot 34 evrov, injekcija zdravila dobrih 22, pregled ob nakupu ali prodaji pa skoraj 77 evrov. Cene za prašiče so nekoliko nižje. Ker je na seznamu cel kup postavk, je končni račun zlahka precej visok, še posebej če ima hkrati zdravstvene težave več živali. Pri tem Korent opozarja, da so pri govedu zlasti visoki stroški antibiotikov, saj veterinar količino antibiotika določi glede na težo živali. »Govedorejcev nas je v Sloveniji zmeraj manj, zato veterinarji delujejo na večjem območju in imajo tudi več stroškov s potjo in organizacijo dela, posledično so dražje njihove storitve.«
