Prepoved poslovanja v praksi velja le za kozmetične in frizerske storitve, glede katerih so ta teden že povzdignili glas v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kjer so pisali ministrstvu za zdravje, da ni dokazov, da so te dejavnosti vir okužb.
Drugi teden tretjega zapiranja države je jasno, da smo prebivalci omejili naše izhode, gospodarstvo pa se ukrepom niti približno ni prilagodilo. Ta teden so svoja vrata odprli še trgovci in ponudniki storitev, ki so jih v prvem tednu zaprli. Tako imenovano kratko, a odločno zapiranje države, gotovo ni bilo odločno. Bo tudi kratko?
»Koliko storitvenega sektorja je odprtega kljub razglašeni karanteni, vam ne moremo pojasniti, saj Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ne nadzoruje, kdo dela in kdo ne. Namen tega odloka ni nadzor. Namen odloka je zmanjšati stik med prebivalci tam, kjer pride do največ stika med potrošniki in ponudniki storitev, v imenu obvladovanja števila novookuženih ljudi,« so nam na MGRT odgovorili na vprašanje, kakšna je ocena stopnje upoštevanja odloka o začasni prepovedi ponujanja prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji.
»Tisti, ki jim je obratovanje z našim odlokom dovoljeno, verjetno to pravico tudi izkoriščajo, vendar statistike, kdo to je in kdo to ni, na ministrstvu ne vodimo,« domnevajo na MGRT.
Pod tehnično blago so se razvrstili vsi
»Obratujejo trgovine, ki v pretežni meri prodajajo tehnično blago, za katere je potreben garancijski list,« pojasnjujejo. Kaj pomeni besedna zveza »v pretežni meri«, nam niso pojasnili. V prejšnjem zapiranju je bila namreč prodaja tehničnega blaga prepovedana, v tokratnem pa so se v to definicijo razvrstile praktično vse trgovine, ki prodajajo stvari z garancijo.
Obrnili smo se na trgovca s pohištvom Ikea in ga prosili za pojasnilo, zakaj so bili prejšnji teden zaprti in zakaj so se ta teden odločili odpreti. »Ob dodatnih pojasnilih vladnih ukrepov je postalo nesporno, da v času, ko so v veljavi dodatni ukrepi za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom, kot prodajalna s tehničnim blagom lahko deluje tudi naša trgovina,« so pojasnili v Ikei.
Med sprehodom po enem od trgovskih središč na vzhodu države smo imeli priložnost videti odprte tudi trgovine s tekstilom in celo trgovino z zapestnimi urami. Nesporno je, da je ministrstvo odlok napisalo s toliko izjemami, da so v praksi svoja vrata zaprli le redki. Odlok izrecno prepoveduje le prodajo oblačil in obutve, ostali so lahko odprti, če enkrat tedensko testirajo zaposlene s hitrim antigenskim testom (HAG) ali testom PCR.
Pivo in kava za s seboj
Svojo luknjo, in to celo brez pogoja testiranja zaposlenih s testom HAG ali PCR, so našli gostinci, ki jim je že od prvega zapiranja lani omogočena prodaja z osebnim prevzemom blaga. Tudi v najnovejšem odloku je zapisano, da je to mogoče, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki, med 5. in 22. uro, pri čemer konzumiranje prevzete hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno.
Pri tem ni nenavadno, da potrošniki svojo prevzeto kavo ali pivo spijejo za pultom, za katerim so jo prevzeli, če takrat v prostoru ni uradne osebe, ki bi prekršek posredovala inšpektoratu za zdravje. Na slednjega smo se obrnili z vprašanjem, koliko glob so v zadnjih dveh tednih izrekli na račun kršenja odloka, vendar nam zaradi preobremenjenosti niso odgovorili v roku.
O učinkovitosti, ko bo zapiranje končano
MGRT ne komentira, kako učinkovito so z zapiranjem gospodarstva pripomogli k izboljšanju epidemiološke slike. »Učinkovitost zadnjega zapiranja bo znana šele po tem, ko se bo zadnje zapiranje končalo in bo strokovna skupina preučila sprejete ukrepe,« so odgovorili.
