Časi pandemije ne prizanašajo nikomur. Kako ta čas preživljajo mala obrtna podjetja, ki pri nas zaposlujejo kar 366.000 delavcev?
Izredno težko. Mala podjetja, predvsem v storitvenem sektorju, so izredno prizadeta. Predvsem je težko po prvem valu, saj smo vsi mislili, da se bosta življenje in delo vrnila v normalne okvire. Žal ni tako in mala podjetja so v nasprotju z velikimi proizvodnimi obrati tista, ki plačujejo najvišjo ceno, saj so z odloki zaprta, nekatera že več kot sedem mesecev.
Vlada je v tem času uvedla kar nekaj ukrepov. Kaj bi rekli, je bil kateri učinkovit, bi katerega izpostavili?
Da bodo ukrepi pravočasni in učinkoviti se iz dneva v dan borimo tudi mi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Med tiste, ki jih lahko izpostavim, so temeljni dohodek, financiranje čakanja na delo doma, delno kritje fiksnih stroškov in moratoriji na kredite. Vsi našteti so učinkoviti, dalo pa bi se jih še izboljšati. Na OZS smo si denimo prizadevali, da bi bili ukrepi po avstrijskem modelu, ki je zaprtim dejavnostim omogočal povračilo izpada prometa (recimo tudi do 70 odstotkov prometa v določenih branžah). Pri nas se je vlada odločila za drugačne ukrepe in z njimi smo delno zadovoljni. Treba je priznati, da so ukrepi marsikatero podjetje ohranili pri življenju, vsekakor pa je tistim, ki so več časa zaprti, treba še dodatno pomagati – kar imajo zdaj, preprosto ni dovolj.
Država je podjetjem lani zaradi krize nudila finančno pomoč, a se je zdaj, ko krize sicer še ni konec, obrnilo tako, da jo morajo vračati. Je bil to pravzaprav zgolj kratkoročen kredit?
Bolj ali manj so vsi ukrepi odvisni od rezultata poslovanja. Tem, ki so imeli padec prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 zadosti velik, ni treba vračati sredstev, tisti, ki kriterija padca prihodkov ne beležijo, pa bodo morali vračati sredstva. Na OZS menimo, da se mora najti rešitev, da ne bi nihče vračal. Tistim, ki so se kljub zapiranju in težkim časom potrudili ter z velikimi napori poskrbeli za dokaj uspešno poslovanje, moramo omogočiti, da sredstva obdržijo in z njimi poskrbijo za razvoj.
Lahko morda potrdite, da skoraj celoto slovenskega gospodarstva sestavlja kar 99 odstotkov malih podjetij, od tega naj bi jih bilo kar 87 v družinski lasti. Kaj pravite na to?
Drži. To je samo dokaz, da je drobno gospodarstvo hrbtenica celotnega slovenskega gospodarstva ter da brez razvitega, razvejanega in številčnega obrtništva in podjetništva ne moremo v državi zagotoviti blaginje, ki si jo vsi želimo. Zato je treba temu segmentu dajati veliko pozornost.
Kako komentirate dejstvo, da zgolj en odstotek gospodarstva, ki ga sestavljajo velika podjetja, ustvari kar 50 odstotkov BDP?
To je dokaj normalno. Veliki sistemi obračajo veliko sredstev (recimo Petrol, Krka, Luka Koper in mnogi drugi) in seveda veliko ustvarijo. Treba pa je razumeti, da tudi ti veliki sistemi brez podpore malih ne bi bili uspešni. Jaz velikokrat povem, da mali brez velikih ne moremo, veliki pa brez malih ne. Pomembno pa je, da se pri zakonodaji in ukrepih najprej pomisli na male.
Bi se strinjali, če bi rekli, da so majhna podjetja veliki uvozniki in hkrati največji izvozniki?
To ni nujno, da je tako. Imamo tudi mala podjetja, ki so stoodstotni izvozniki, in velika, ki denimo pretežno delajo samo za slovenski trg.
Kako se na tujem trgu obnašajo slovenski izdelki? Drži, da so slovenski izdelki cenjeni, predvsem zaradi kakovosti, doslednosti rokov, točne dobave in razmeroma zmernih cen? Bi lahko na podlagi tega dvignili cene?
Slovenski izdelki so v tujini iskani in prepoznani kot kakovostni. Tudi tisti, ki delamo na tujih trgih, vemo, da nas spoštujejo, ker se držimo dogovorjenih rokov in svoje delo odlično opravimo. Menim pa, da bi lahko slovenske izdelke s primerno strategijo in promocijo naredili še bolj prepoznavne. S tem pa bi jim dvignili tudi ceno.
V letu dni so se cene živilskih izdelkov precej dvignile, kako komentirate to? Menite, da bi morali v času krize kupovati več domačih izdelkov, med drugim tudi pri lokalnih pridelovalcih, kmetih?
V času koronakrize se je še enkrat pokazalo, kako pomembna je samooskrba. S tem ko kupujemo domače izdelke, spodbujamo domače, lokalne pridelovalce. Opažam, da v zadnjih letih močno narašča povpraševanje po domačih izdelkih.
Kakšen je vaš vidik glede spodbude mladih, ki ostajajo in živijo na podeželju? Se v to vlaga dovolj? Je država poslušna za te ljudi?
Za male kmete in tudi naslednike je dobro poskrbljeno s strani države. Menimo, da bi morali na podoben način poskrbeti tudi za naslednike družinskih podjetij v obrti in podjetništvu. Na ta način bi ohranili družinska podjetja, ki propadejo ravno ob prenosu na naslednje generacije.
