Novice Svet24

»Prisegam, da bom spoštoval(-a) ustavni red, da bom ravnal(-a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(-a) za blaginjo Slovenije.« To so besede, ki jih vsakokratni predsednik vlade in njegovi ali njeni ministri izrečejo po izvolitvi oziroma imenovanju pred državnim zborom. Nič drugače ni bilo ob imenovanju aktualne vlade Janeza Janše, a tako on kot njegovi ministri se očitno požvižgajo na odločitve ustavnega sodišča, kadar so jim v napoto.

Ustava kot ovira

Na kršitve pri sprejemanju epidemioloških ukrepov so opozarjali že številni pravni strokovnjaki, prav tako je očitno, da je bila v neskladju z ustavnim redom uredba, ki je dovoljevala zbiranje do deset ljudi, a samo pod pogojem, da ni šlo za politični shod. Dvomi o legalnosti ukrepov se pojavljajo tudi pri omejitvi gibanja v nočnem času, katere sorazmernost je močno vprašljiva, ne nazadnje pa želi vlada ob zadnji noveli zakona o izvrševanju proračuna odkrito zaobiti ustavne sodnike in pohitriti postopke naročanja vojaške opreme v vrednosti 780 milijonov evrov. Da ustava zanje velja samo, ko jim je tako prav, je videti tudi te dni, potem ko so v torek uspešno dosegli sprejetje novele zakona o tujcih.

Kozmetični popravki

Primož Lavre

Predlog zakona, pod katerega se je podpisalo ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) Aleša Hojsa, namreč uvaja pojem kompleksne krize. Z njeno razglasitvijo bi v primeru spremenjenih razmer na področju migracij lahko začasno suspendirali izvajanje zakona o mednarodni zaščiti in tako omejili dostop do azila. Saša Zagorc, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je v telefonskem pogovoru za Svet24 poudaril, da je ustavno sodišče že zavrnilo takšno spremembo zakonodaje, tako da vlada po njegovem videnju zdaj načrtno predlaga enako stvar, »z nekaj kozmetičnimi popravki«. Vlada tako »ruši dialog med ustavnim sodiščem in zakonodajalcem«, pravi Zagorc in poudarja, da je bistvo sporočila sodišča v sodbi leta 2019, ki je odločalo o spremembi zakonodaje v času Cerarjeve vlade, da »mora država zagotoviti dostop do mednarodne zaščite in učinkovita pravna sredstva«, kar pa bi ta zakon v praksi onemogočil. Po pravu EU in veljavnih mednarodnih konvencijah, ki jih slovenski pravni red mora spoštovati, je namreč vsak prosilec za azil načeloma upravičen do nearbitrarne individualne obravnave, ne glede na osebne okoliščine. Urša Regvar iz Pravnoinformacijskega centra nevladnih organizacij je v telefonskem pogovoru izrazila upanje, da bo Varuh človekovih pravic tisti, ki bo ponovno dal pobudo o ustavni presoji, s čimer bodo še enkrat preklicani členi, ki posegajo v osnovne človekove pravice. V vsakem primeru se zdi, da ustavno sodišče čaka še en trd oreh, čeprav so že tako ali tako zasuti z delom. Kot pojasnuje Regvarjeva, je postopek presoje jasen, tako da bo sodišče primorano še enkrat odločati o zadevi od začetka, čeprav je v zelo podobni zadevi že odločalo.

Politična agenda

STA

Novela zakona, ki jo je podprlo 47 poslancev, proti jih je glasovalo 35, pa ne omejuje le potencialnih prihodov tujcev v Slovenijo, temveč, kot opozarja Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, organizacije, ki zagovarja pravice migrantskih delavcev pri nas, otežuje tudi življenja v Sloveniji živečih tujcev, s tem, ko uvaja strožje pogoje za bivanje in podaljšuje rok do združevanja družin z enega na dve leti. Prav Lukić se je znašel na tnalu MNZ na parlamentarni razpravi minuli petek, ko je Hojs sindikalistu očital zagovarjanje interesov delodajalcev migrantskih delavcev, kar je Lukić ostro zavrnil, kasneje pa še zapisal: »Minister Aleš Hojs, ne potrebujem vas. Ne potrebujemo vas. Prav tako kot absolutno zavračam sprevračanje dejstev o mojem delu. O našem delu. To, da sprevračate dejstva o mojem delu, našem delu in trdite, da je njegov namen tiho prikimavanje zlorabam delodajalcev 'v imenu konkurenčnosti', ni zgolj napad name osebno. Je napad na naš celotni delovni tim. In tega nikoli ne bom dopustil. Temu sprevračanju dejstev pravimo ne!«

Družine na čakanju

V telefonskem pogovoru za Svet24 je Lukić ponovil, da Hojs namerno odvrača pozornost javnosti s tem, ko usmerja fokus na strožja merila znanja slovenskega jezika za tujce, pri čemer po Lukićevih izkušnjah večino delavcev bolj kot to skrbi dejstvo, da bodo morali dlje časa čakati na pravico, da se jim v Sloveniji pridruži družina. Lukić tako neposredno obtožuje Hojsa in celotno vladajočo opcijo, da zlorabljajo segment populacije, da bi uveljavili svojo politično agendo: »Za vas so njihova realna osebna življenja mogoče 'zgolj' stvar, ki naj jo ureja hladna črka zakona, še en (nečloveški) projekt. Za tujce, ki nas jezni, žalostni, panični kličejo, pa je to realno življenje. Zelo intimna zadeva. In vi, Aleš Hojs, neposredno posegate v njihovo intimo.« V pogovoru je dodal, da je problem te vlade, da gleda na stvari politično, pri čemer jim je malo mar za usode navadnih ljudi. »Ko so tukaj, ko so fizični delavci, ko so gradbeni delavci, čistilke, vozniki, so okej. Ko pride zgodba njihovih družin, so pa izkoriščevalci,« zaključi Lukić.