Zaskrbljujoče so predvsem razmere na intenzivni negi (v bolnišnicah je 526 covidnih bolnikov, od tega 112 na oddelkih intenzivne nege) in porast covidnih bolnikov v zadnjem tednu. Včeraj so imeli na intenzivnih oddelkih v Sloveniji 21 odstotkov vseh bolnikov, ki so bili zaradi covida sprejeti v bolnišnico. V UKC Ljubljana je bilo to razmerje še neugodnejše (26 odstotkov).
“Oddelki za intenzivno zdravljenje so ozko grlo, kjer naš sistem lahko obstane ali pade. Na vrhu drugega vala smo bili blizu. V enem dnevu smo imeli največ 216 kritično covidnih bolnikov, ki so rabili mehansko predihavanje. Prav veliko dodatnih postelj nismo več imeli,” je pojasnil Jereb.
Spomnil je, da razmere glede intezivnih postelj v državi niso ravno idealne. V obdobju pred covidom so operirali s 15 intenzivnimi posteljami na 100 tisoč prebivalcev. V Nemčiji je to število višje od 30. Pridobili so sicer dodatne postelje za covidne bolnike, največ v UKC Ljubljana, a vendarle gre pomemben del navadnih in intenzivnih postelj na račun postelj za necovidne bolnike. “S tem se odlaga določena diagnostika, odlagajo se kirurški posegi. Druge rešitve in poti, kot ta, ki smo jo izbrali, žal nismo imeli. Vsi pa vemo, da odlašanje z drugimi zdravstvenimi storitvami, ki jih bolniki z necovid boleznimi potrebujejo, v nedogled nikakor ne gre in ni vzdržno,” je opozoril.
"Val je pomembno obrniti navzdol"
V UKC Ljubljana so na intenzivne oddelke v 12 dneh sprejeli 38 kritično bolnih covidnih bolnikov z dihalno odpovedjo. Sama številka ni zelo visoka, a v UKC Ljubljana razpolagajo z 70 morda 80 posteljami, na katerih lahko varno oskrbijo te bolnike. Na nivoju države to število znaša od 220 do 230. Jereb zato poudarja, da je pomembno ta neugoden val obrniti navzdol, sicer bo prišlo do kolapsa zdravstvenega sistema, škoda pa bo velika.
Smrtnost zaradi covida pri bolnikih, ki so jih zdravili na intenzivnih oddelkih v prvem valu, je bila 31-odstotna, v drugem 27-odstotna. “Številka je visoka, treba pa se je zavedati, da gre za delo v razmerah, ki so obvladljive. V primeru kolapsa bo umrlo pomembno več tako covid kot drugih bolnikov, ki bi potrebovali zdravljenje na intenzivnih oddelkih,” je posvaril Jereb in dodal: “Ne glede na to, kako so zadnji ukrepi nesimpatični, je na vseh nas, da neugodno epidemiološko krivuljo obrnemo navzdol. Samo na ta način bomo lahko uspešno obvladali bolezen in ohranili zdravstveni sistem za vse bolnike, ki našo pomoč in oskrbo potrebujejo”.
Na intenzivne oddelke sprejemajo mlajše bolnike
Dejal je tudi, da se kaže trend, da na intenzivne oddelke sprejemajo mlajše covidne bolnike. V tem trenutku je najmlajši star 38 let, povprečna starost covidnih bolnikov na intenzivnih oddelkih v Ljubljani pa je 69 let (v drugem valu 70 let). Starost na intenzivnih oddelkih pa je nekoliko nižja kot na običajnih oddelkih, je pojasnil.
Dejal je, da dokumentiranega primera dokazane ponovne okužbe, ki bi zahtevala zdravljenje na intenzivnem oddelku, ni. Kar se tiče starosti in sočasnih kroničnih bolezni je povedal, da večina covidnih bolnikov na intenzivnih oddelkih sodi v starostno skupino od 50 do 70 let; večina ima sočasne kronične bolezni, najpogosteje gre za povišan krvni pritisk. Redki so tisti, ki so mlajši od 40 let in nimajo kroničnih bolezni. Kot dejavnik pri teh izstopa povečana telesna teža.
