Nizki dohodki
Kot pravijo na statističnem uradu, pride do energetske revščine v največji meri zaradi nizkih dohodkov prebivalstva in visokih cen energentov, pomemben dejavnik pa je tudi poraba energentov, ki je odvisna predvsem od energetske učinkovitosti stanovanj, pa tudi od tega, kako z energijo ravnajo stanovalci. V Sloveniji se do zdaj še nismo sistematično lotili podatkov o obsegu energetske revščine, so pa državni statistiki v preteklosti izračunavali delež denarja, ki ga gospodinjstva namenjajo za energijo v stanovanjih, pri čemer so upoštevali teorijo, da so energetsko revna tista gospodinjstva, ki za zagotavljanje primerno toplega stanovanja in druge energetske storitve porabijo več kot 10 odstotkov svojih dohodkov. A kot ugotavljajo, gre za pomanjkljivo metodo, saj iz pridobljenih podatkov ni razvidno, ali ima gospodinjstvo primerno toplo stanovanje, niso upoštevana gospodinjstva, ki imajo nezadostne izdatke za energijo, so pa upoštevana tista z visokimi dohodki, ki jih je težko šteti med energetsko revna.
Čeprav definicija energetske revščine še ni mednarodno poenotena, so jo na slovenskem statističnem uradu (Surs) za potrebe priprave Nacionalnega podnebnega in energetskega načrta skupaj s predstavniki ekonomske fakultete in direktorata za energijo pri infrastrukturnem ministrstvu opredelili kot stanje, v katerem si gospodinjstvo ni zmožno zagotoviti primerno toplega stanovanja in drugih energetskih storitev, kot sta ogrevanje sanitarne vode in razsvetljava, po sprejemljivi ceni.
Energetska revščina je večinoma tesno povezana z nizkimi prihodki ljudi, torej je stanje slabše v vzhodni Sloveniji. Državni statistiki so eksperimentalno izračunali tudi kazalnik, s katerim lahko dodatno ocenijo delež energetsko revnih gospodinjstev v Sloveniji in po katerem med energetsko revna spadajo tista, katerih dohodek je nižji od praga tveganja revščine, hkrati pa imajo nadpovprečno visoke izdatke za energijo.
Po eksperimentalnih izračunih je imelo v Sloveniji leta 2018 štiri odstotke gospodinjstev dohodke pod pragom tveganja revščine in hkrati nadpovprečno visoke izdatke za energijo. Toliko gospodinjstev ni zmoglo zagotavljati primerno toplega doma, za leto 2019 pa je ta delež padel na tri odstotke.
Pri razvrstitvi gospodinjstev po stanovanjskih razmerah je bilo največ takšnih primerov med najemniki, glede na tip gospodinjstva pa med enočlanskimi gospodinjstvi in med enostarševskimi gospodinjstvi z vsaj enim vzdrževanim otrokom.
»Podatkov o energetski revščini na ravni statističnih regij žal še nimamo, so pa na voljo podatki posameznih raziskovanj, ki lahko koristijo kot primerjava,« so nam povedali na Sursu, zato smo se zakopali med številke. Pregledali smo stanje na območju Podravja, kjer so povprečne plače med nižjimi v državi.
V Podravju manj ogrevanih stanovanj
Kot že zapisano, si v letu 2019 niso zmogli zagotavljati primerno toplega doma trije odstotki vseh slovenskih gospodinjstev. Če pogledamo stanje v Podravju, je bilo to za odstotek slabše, torej so bili brez ustreznega ogrevanja štirje odstotki stanovanj. Glede na slovensko povprečje je razmerje v Podravju boljše pri osvetljenosti stanovanj in pri težavah s hrupom, saj ima v Sloveniji premalo svetlobe pet odstotkov stanovanj, v Podravju le trije, v povprečju je hrup moteč v 15 odstotkih slovenskih stanovanj, medtem ko je v Podravju zaradi povečanega hrupa bivanje oteženo v 12 odstotkih gospodinjstev. Slabo stanje stanovanj je v Podravju enako splošnemu slovenskemu z 21 odstotki.
Leta 2019 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12-odstotna, v Podravju pa 16,2-odstotna. Pod pragom tveganja revščine je živelo kar 243.000 ljudi, od tega največ prav v Podravju, in sicer 52.000. Medtem ko je bilo v letu 2019 materialno prikrajšanih oseb na nivoju države 174.000, za regijo z daleč najslabšo situacijo velja Podravje, kjer je bilo materialno prikrajšanih 34.000 ali 10,5 odstotka prebivalcev.
Vsako deseto gospodinjstvo ima težave pri plačevanju položnic
Kot je razvidno iz tabele, je imelo 12 odstotkov gospodinjstev v letu 2018 nizke izdatke za energijo, vendar so lahko ti, opozarjajo na Sursu, rezultat velike energetske učinkovitosti stanovanj in varčne rabe energije, lahko pa kažejo tudi na tako imenovano skrito energetsko revščino, o kateri govorimo, kadar gospodinjstva zaradi pomanjkanja finančnih sredstev omejujejo svojo porabo energije. Visok delež izdatkov za energijo v dohodku pa je v tem letu imelo 17 odstotkov gospodinjstev, a tudi nesorazmerno visoki izdatki za energijo lahko pomenijo, da gospodinjstva dajejo prednost izdatkom za energijo pred drugimi izdatki. S položnicami za stanovanjske stroške je v letu 2018 zamujalo 12, v 2019 pa 10 odstotkov gospodinjstev.
