Izvršni sekretar Zveze socialnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je opozoril, da socialni dialog ni informiranje socialnih partnerjev, ampak pomeni aktivno udeležbo pri oblikovanju zakonov in drugih predpisov, katerih posledice čutijo državljani. "Vsaj sindikati smo iz tega procesa izključeni," ugotavlja.
Kršena pravila o delovanju
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je to ponazoril na primeru predloga zakona o debirokratizaciji. Opozoril je, da so sindikati že ob začetku obravnave predloga opozarjali, da so pri njem spet kršena pravila o delovanju ESS in resolucija o normativni dejavnosti, saj je vlada predlog obravnavala in poslala v DZ še pred usklajevanjem s socialnimi partnerji.
"To postaja modus operandi te vlade," meni Počivavšek, to pa da izrazito slabi in zmanjšuje že tako šibko zaupanje med socialnimi partnerji. Tudi javnost je bila povsem izključena iz priprave predloga, čeprav posega v praktično celoten pravni red in tudi sisteme socialnih zavarovanj, je še opozoril.
Razmišljajo o umiku
Strokovna sodelavka za pravne zadeve pri Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS) Martina Vuk je poudarila, da so zgroženi nad ignoranco vlade do socialnih partnerjev in javnosti. "Mišmaš zakoni" postajajo očitno nova stalnica, ugotavlja Vukova, ki v tem vidi norčevanje iz socialnih partnerjev in ljudi. V KSJS zato resno razmišljajo o umiku iz sodelovanja v ESS, saj vladi ne želijo dajati legitimnosti za takšno delovanje.
Sredina seja ESS je po besedah Petra Majcna iz sindikata KS 90 primer, kako se lahko pomemben organ zlorablja, da se nekaj odkljuka in javnosti sporoči, da socialni partnerji sodelujejo pri pripravi zakonov. Po njegovem mnenju gre pri izključevanju javnosti in socialnih partnerjev iz priprave zakona o debirokratizaciji za veliko bojazen, da bi se v množici določil v njem našlo veliko "podtaknjencev". Sindikati bodo, tako Majcen, resnično morali razpravljati o tem, ali je takšno delovanje na ESS še smiselno. Prepričan pa je, da bodo sprejemali poenotene in skupne sklepe.
Sindikatom poslali drugačen predlog kot poslancem
Predsednica KNSS Neodvisnost Evelin Vesenjak je opozorila, da se jim je na sredini seji ESS spet zgodilo, da so socialni partnerji dobili drugačen predlog zakona od tistega, kar je vlada sprejela in poslala v DZ. "To je stalna praksa te vlade," je dejala.
Po njenih besedah je vlada popolnoma uničila socialni dialog, obenem pa si na vse možne načine prizadeva na glavo postaviti sistem, da lahko nadaljuje svojo agendo. Verjame, da to ni v interesu državljanov. Tudi njej se postavlja vprašanje, ali je smiselno še sodelovati v ESS. Vseeno pa meni, da bodo sindikati vztrajali, da se začne spet spoštovati pravila njegovega delovanja ter prisluhne socialnim partnerjem in predvsem državljanom.
Davčni odpustki najbogatejšim
Glede same vsebine predloga zakona o debirokratizaciji je največ kritik letelo na predlog posega v zakon o prispevkih za socialno varnost na način, da se nad mejo 6000 evrov bruto ti prispevki prenehajo obračunavati. Počivavšek je zatrdil, da t. i. socialna kapica z debirokratizacijo nima nikakršne zveze, predstavlja pa razbremenitev enega odstotka najbolje plačanih zaposlenih. Predlog po njegovem prepričanju ukinja solidarnost v sistemu oz. uvaja celo obrnjeno solidarnost.
Od kod bomo dobili denar za zdravstvo in pokojnine?
Opozoril je tudi na izpad javnofinančnih prihodkov v višini nekaj manj kot 100 milijonov evrov, zato so sindikati predlagali, da predlog obravnavata tudi skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Slovenija s takšnim vladnim pristopom do sprejemanja tega zakona po Počivavškovem prepričanju ostaja tudi brez usklajenih izhodišč za prenovo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sprejetih leta 2017, v katerih je zaveza po premišljenih spremembah na tem področju v soglasju s socialnimi partnerji in na podlagi načel, kot so solidarnost, vzajemnost in obveznost vključitve v prvi pokojninski steber. Predlog zakona gre neposredno proti izhodiščem v beli knjigi, je prepričan.
Zdenko Lorber iz sindikata Alternativa medtem ocenjuje, da predlog socialne kapice bistveno maje vzdržnost obeh blagajn socialnega zavarovanja v času zelo zaostrenih razmer. Zdravstvena blagajna je tako lani po njegovih besedah beležila velik primanjkljaj, transfer v pokojninsko blagajno pa je bil z 1,7 milijarde evrov za 25 odstotkov višji kot leto pred tem. Ne moremo si privoščiti zmanjšanja prihodkov v pokojninsko blagajno zaradi enega odstotka najbolje plačanih, je bil jasen Lorber. Račun bo enkrat izstavljen, je nadaljeval.
Zorko pa je izpostavil, da ne gre za predlog, ki bi prinašal pravno preglednost in varnost, ampak ju dejansko zmanjšuje. Zato so sindikati predlagali, da se predlog zakona umakne in se pred ponovnim sprejetjem na vladi uskladi s socialnimi partnerji. Vlada in delodajalci tega niso podprli, je dejal.
Ob tem je povedal še, da se vlada in delodajalci niso strinjali, da bi seje ESS bolj odprli javnosti. zato bodo sindikati od zdaj naprej po sejah javnost seznanjali s svojimi stališči.
