Prvič po letu 2015 se je trend obrnil in predlaganih – posledično pa tudi odobrenih – napotitev je bilo manj. To se je poznalo pri realizaciji planov večine zdravilišč, ne pa vseh. Ali v času epidemije sploh delujejo ali ne, je bila poslovna odločitev posameznega izvajalca.
V Sloveniji je 18 zdravilišč, ki zagotavljajo zdraviliško zdravljenje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Nekatera med njimi so usposobljena za rehabilitacijo vseh napotenih zavarovanih oseb in zagotavljajo tudi namestitev, v drugih pa zdravijo le določene tipe bolezni in ne ponujajo namestitvenih (zdraviliških) kapacitet.
Zavarovane osebe imajo možnost izbirati zdravilišče, seveda v okviru storitev, ki jih ta nudijo. Napotena oseba na zdravljenje željo navede na obrazcu, s katerim osebni ali lečeči zdravnik predlaga odobritev zdraviliškega zdravljenja. V primeru, da zdravilišče v času epidemije ni odprto, lahko zdravljenje izvede v drugem zdravilišču, v enakem standardu. ZZZS pa ni določalo zdravilišč, ki zaradi epidemije delujejo ali ne. To je bila poslovna odločitev vsakega izvajalca.
Lani velik upad napotitev v zdravilišča
Epidemija je celoten sistem zdravstva obrnila na glavo. Težja dostopnost do zdravstvenih storitev, komunikacija, ki v veliki meri temelji na telefonskih razgovorih in elektronski pošti, bojazen ljudi pred okužbo in podobno so le nekateri dejavniki, v katerih gotovo lahko iščemo del vzrokov za lansko statistiko. V letu 2020 je bilo namreč odobrenih bistveno manj zdraviliških zdravljenj kot leto prej oziroma se je trend rasti odobritev obrnil.
Kot pravijo na ZZZS, je bilo že predlogov za napotitev na zdraviliško zdravljenje, ki jih osebni oziroma lečeči zdravniki naslovijo nanje, krepko manj kot leta 2019: »V letu 2020 je ZZZS prejel 'samo' okoli 33.000 predlogov za napotitev na zdraviliško zdravljenje, leto prej (2019) pa okrog 40.000 predlogov. Lansko leto je tako primerljivo z letom 2016, ko je ZZZS prejel okoli 35.000 predlogov in odobril nekaj več kot 27.000 napotitev na zdraviliško zdravljenje.« Pri tem na zavarovalnici poudarjajo, da je delež odobrenih predlogov približno enak.
Ponekod krepko manj zdravljenj od plana
To je posledica epidemije covida-19: manjše število izvedenih operacij ter hkrati skoraj popolna ustavitev te dejavnosti v prvem, spomladanskem valu epidemije leta 2020. Takrat se je namreč izvajalo samo nujno nadaljevalno zdraviliško zdravljenje. Opazili pa naj bi na zavarovalnici tudi manjši interes za zdraviliško zdravljenje v času epidemije na strani pacientov.
Vse to se je seveda poznalo tudi na finančnih rezultatih zdravilišč. Nekatera so zabeležila zelo slabo realizacijo. Vzroki za to so jasni. Kot zmeraj pa so se tudi v tej situaciji eni znašli bolje kot drugi. »Na primer v Termah Topolšica so konec oktobra 2020 sprejeli bolnike s covidom iz nekaterih domov starejših občanov v regiji in zato v novembru in decembru niso več izvajali zdraviliškega zdravljenja. Iz Term Topolšica so nam sporočili, da zdraviliškega zdravljenja ne bodo izvajali do predvidoma maja oziroma junija 2021. Nekatera zdravilišča pa so plan celo presegla,« so pojasnili na ZZZS.
Zdravilišča se sicer delijo na tista, ki ponujajo stacionarno zdraviliško zdravljenje (ko zavarovana oseba biva v zdravilišču), in tista, ki imajo le ambulantno zdraviliško zdravljenje (oseba vsak dan pride na terapijo v zdravilišče in v zdravilišču ne biva). Stacionarno zdraviliško zdravljenje je sestavljeno iz tako imenovanega hotelskega dela storitve, gre za »nemedicinski oskrbni dan«, in točk za medicinske storitve.
Najuspešnejši: Thermana Laško in Krka
Največji delež pogače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so lani prejele Terme Krka, in sicer 15 milijonov evrov (od tega 3,3 milijona evrov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, preostanek iz prostovoljnega). Uspešni na zdraviliškem delu poslovanja so bili tudi v Thermani Laško, ki je iztržila 5,5 milijona evrov, od tega 2,4 milijona iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Najnižjo realizacijo so imele Terme Olimia; skupaj nekaj manj kot dva milijona evrov (le desetino iz obveznega zdravstvenega zavarovanja). Terme Čatež so realizirale skupaj 1,5 milijona evrov, Terme Topolšica pa 342.000 evrov. Veliko zdraviliških hotelov sicer v času epidemije ni odprtih.
»Različna realizacija je po našem mnenju najbolj posledica tega, koliko so bila zdravilišča odprta (poslovna odločitev zdravilišč) in koliko so si jih zavarovane osebe izbirale (priljubljenost zdravilišč),« menijo na ZZZS.
