Ko se Janez za nekaj odloči, to Janez tudi naredi. Komu mar predpisi, zakoni, ustava in ustavno sodišče. Vsaj tako lahko sklepamo, glede na to, kako se je vlada odločila zaobiti ustavno sodišče in voljo ljudstva. Po tem, ko je Državni zbor (DZ) sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski (SV), ki predvideva za 780 milijonov evrov investicij do leta 2026, sta stranki Levica in SD v DZ vložili več kot 28.000 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Koalicija je referendum zavrnila z utemeljitvijo, da naš pravni red za zakon o financiranju obrambe referendume prepoveduje. Opozicija se je zato na ustavno sodišče obrnila z zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega sklepa. Ustavno sodišče je do končne odločitve o dopustnosti referenduma izvajanje zakona zadržalo.
Sprememba zakona
Sprejetje sprememb zakona bi lahko pomenilo kršitev določb, ki pravijo, da je Slovenija demokratična republika (prvi člen Ustave), da je pravna in socialna država (drugi člen Ustave), da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, ki jo izvršujejo neposredno in z volitvami po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno (tretji člen). Kršena bi bila tudi 44. člen, ki ureja pravico sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev, in 90. člen, ki ureja pravico do referenduma.
Zdaj pa so na finančnem ministrstvu pripravili predlog sprememb zakona o izvrševanju državnega proračuna za leti 2021 in 2022 (ZIPRS) v delu, ki določa največji dovoljen obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov. Namesto da kot izjema od omejitev prevzemanja obveznosti iz proračuna veljajo pogodbe za investicije v SV zakona, ki ga je zadržalo ustavno sodišče, bi po novem predlogu vojska lahko izvedla investicije na podlagi splošnega dolgoročnega programa opremljanja in razvoja SV ter srednjeročnega obrambnega programa za njegovo izvedbo. Na ta način bi vlada obšla tako referendum kot odločitev ustavnega sodišča, kar je seveda nedopustno. Ob tem bi po mnenju opozicijskih strank dobila popolnoma proste roke pri nakupu opreme, zaradi česar bi lahko stroški krepko presegli 780 milijonov evrov, predvidenih v osnovnem zakonu.
Kršitve ustavnega reda
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je v svojem mnenju opozorila, da bi sprejetje zakona lahko pomenilo kršitev: prvega, drugega, tretjega, 44. in 90. člena Ustave, nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča in tako kršitev pravnega in ustavnega reda RS. Da trenutna vlada na mnenje zakonodajno-pravne službe državnega zbora ne da kaj dosti, se je pokazalo že večkrat, ko je pod izgovorom nujnosti v protikoronske pakte dodajala določila, ki s samim bojem proti koronavirusu nimajo kaj dosti skupnega.
Nov referendum
Prvi člen ZIPRS, ki ureja investicije v vojsko, so prejšnji teden iz predloga sprememb zakona želeli izločiti že poslanci stranke Levica, a so jih člani koalicije preglasovali. V stranki Levica so tako včeraj napovedali, v primeru sprejetja sprememb ZIPRS, novo referendumsko pobudo. Referendumi na zakone o izvrševanju proračuna so sicer prepovedani, a v Levici trdijo, da je ZIPRS že sprejet in gre v tem primeru le za spremembe zakona, ki pa bi morale spadati med izjeme, za katere je referendum dopusten.
Zakaj trepetajo računovodski servisi
Računovodski servisi so se zaradi številnih vladnih ukrepov znašli v hudi časovni stiski pri pripravi poslovnih poročil. Če spremembe ZIPRS ne pričnejo veljati do 1. aprila, se bodo podjetja, ki jim ne bo uspelo oddati poslovnih poročil, znašla v prekršku.
Kot smo pri tej vladi že navajeni, v zakone poljubno umešča določila, ki tja spadajo ali pa tudi ne. Tako so v ZIPRS vtaknili tudi določila, ki bi računovodskim servisom omogočila enomesečni odlog za oddajo poslovnih poročil in jim tako omogočila, da v miru opravijo svoje delo. Najbolj zavzeti za sprejem odloga so bili v strankah LMŠ in SD, ki so tako postavljeni pred dilemo glasovati za zakon in vladi omogočiti obvod ustavnega sodišča ali glasovati proti in računovodske servise pahniti v še večjo stisko. Da vlada računovodskih servisov v ZIPRS ni umestila naključno, lahko sklepamo po tem, kako so se odloga oddaje poročil lotili lansko leto, ko so za to sprejeli Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju. Da z razpisom referenduma ne bi povečali stiske računovodskih servisov, so v stranki Levica napovedali, da bodo vsem poslanskim skupinam poslali v sopodpis zakon, ki bi podaljšal roke za oddajo zaključnih poročil računovodskim servisom in podjetjem do konca maja. V stranki LMŠ, ki se najbolj zavzema za podaljšanje roka, menijo, da bo zakon s podporo koalicije sprejet. O tem, kako bodo ukrepali zaradi spornega prvega člena, pa bodo razmislili kasneje.
