Mineva že poldrugi mesec odkar je vlada učence znova začela spuščati v šole. Skoraj pol leta pouka na daljavo pa je na učencih, učiteljih in znanju pustilo nekaj posledic. Te še zdaleč niso tako dramatične kot pravijo mnogi, je prepričan predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan, a nivo znanja vendarle ni čisto enak tistemu, ki je bil dosežen v podobnem časovnem obdobju v preteklih letih. "Ni pa vse tako zelo črno," je bil Pečan vzpodbuden na dopoldanski novinarski konferenci.
Na vseh šolah so trenutno sredi procesa preverjanja znanja, da bi ugotovili, "kje ta trenutek smo". In kot kaže so opozorila o izgubljeni generaciji prenapihnjena, a bo vseeno potrebno "vložiti kar precej dodatnega dela" potrebno pa bo tudi prilagoditi standarde, "ki so za posamezni oddelek določeni v učnih načrtih."
Najbolj so bili vrnitve v šolske klopi sicer veseli učenci, ki so se končno lahko spet podružili s prijatelji, pravi Pečan. Obeta pa si tudi, da bo to pozitivno vplivalo na učni uspeh in raven znanja, "ker eden od problemov pouka na daljavo je tudi to, da ni bilo pozitivne vzpodbude s strani sošolcev in prijateljev."
Najhujepri biganju
Še največji udarec so učenci očitno dobili pri gibalnih sposobnosti, ki so "med časom pouka na daljavo stagnirale". Podatki, ki so jih o tem zbrali na Fakulteti za šport v Ljubljani so "kar zaskrbljujoči in tukaj bo potrebna širša družbena akcija, da povrnemo stvari na raven pred epidemijo," je opozoril Pečan.
Bo nacionalno preverjanje znanja izvedeno?
Ob tem se ravnateljem, učiteljem in pedagoškim delavcem postavlja tudi vprašanje smiselnosti izvedbe nacionalnega preverjanja znanja. To je bilo lani, po le dveh mesecih pouka na daljavo odpovedano, letos, ko so učenci doma bili pol leta, pa ga nameravajo izvesti. "Večina ravnateljev in pedagoških delavcev smatramo, da bi ta trenutek v šolah precej bolj potrebovali mir in prostor za čimprejšnje saniranje vsega kar je nastalo." Pečan je sicer prepričan, da so testi za nacionalno preverjanje znanja že dlje časa naustrezni in bi jih ob še dodatnem faktorju slabšega učnega uspeha zaradi posledic epidemije veljalo reformirati.
