V času epidemije koronavirusa so se osnovna živila podražila. Podražitev sicer ni visoka, v povprečju okoli dva odstotka. »Hrana se je v Sloveniji v zadnjem letu podražila za slaba dva odstotka, goveje in svinjsko meso za slaba dva odstotka, podobno mleko, predelano meso pa se je podražilo za sedem odstotkov,« je pred časom našteval agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar. Rasti cen živil smo potrošniki sicer navajeni, a tokrat gre za precej nenavaden pojav, saj so razmere na trgu take, da bi cene v resnici morale pasti. Zaradi epidemije se je namreč povpraševanje po prehrambenih izdelkih močno zmanjšalo, večji del leta je namreč zaprta glavina restavracij, zaprti so bili vrtci in šole, skoraj ohromljena je hotelska dejavnost, turistov praktično ni.
Nesorazmerje na trgu
Zaradi umanjkanja povpraševanja so cene pri proizvajalcih surovin, torej pri živinorejcih in poljedelcih, močno padle in kmetje že od začetka leta opozarjajo, da so odkupne cene kmetijskih surovin prenizke in v mnogih primerih ne pokrivajo več niti stroškov pridelave. Kot nam je povedal dr. Kuhar je največji pritisk na cene pitanih prašičev, mleka in govedi. »Z upadom povpraševanja se najtežje spoprijemajo rejci živali. Cikel pridelave namreč traja več let, zaradi česar je trg neelastičen in se težje prilagaja razmeram,« je dejal in pojasnil, da gre za globalni pojav, ki se je prenesel tudi v Slovenijo, vendar pa ta razkorak med nabavnimi in prodajnimi cenami ni tako velik v urejenih, velikih sistemih, kjer so nabavne verige urejene. »Tam, kjer so verige, ki potekajo od proizvajalca do predelovalca in na koncu do prodajalca, organizirane in urejene, te težave niso tako izrazite, na prostem trgu pa so pritiski na cene toliko večji.«
Česa smo pojedli največ
Na prostem trgu se je po podatkih statističnega urada v letu 2020 pri zelenjavi najbolj podražila solata, za štiri odstotke, pocenil pa se je krompir, ki smo ga lani porabili znatno manj kot pretekla leta. Močno se je zvišala tudi vrednost prodanega sadja. Slovenci smo za sadje porabili kar 25 odstotkov več denarja kot leta 2019. Največ smo pojedli jabolk, kar tretjino več kot lani, njihova cena pa je padla. Enako velja za hruške. Znižala se je tudi cena perutnine na prostem trgu, zrasla pa je cena jajc.
Cene dosegle dno
Dr. Kuhar meni, da so se nabavne cene živil po letu dni umirile in da so dosegle dno. Pridelovalci hrane so že prilagodili proizvodnjo manjšemu povpraševanju, a z odprtjem gospodarstva in normalizacijo razmer bo povpraševanje spet naraslo in povečal se bo pritisk na cene, ki bodo skoraj zagotovo rasle. Dr. Kuhar opozarja, da bi v primeru dviga povpraševanja prišlo do dviga cen, če bi upoštevali klasične ekonomske modele, ki pa pri nas že več kot desetletje ne veljajo več.
Močan črni trg
Dr. Kuhar je opozoril, da se je ob epidemiji močno izrazila še ena posebnost slovenskega trga živil. »Izkazalo se je, da sta sivi in črni trg v Sloveniji veliko večja, kot smo menili. Na tem divjem in higiensko sanitarno nekontroliranem trgu je predvsem izredno veliko svinjskega mesa.« Kot pravi, se ocene velikosti črnega trga še pripravljajo, da pa je mogoče, da se gibljejo tudi okoli ene tretjine. »Ljudje so sicer prepričani, da gre za meso boljše kakovosti, za ekološko meso. A v 99 odstotkih je realnost drugačna in gre v najboljšem primeru za 'retro' pridelavo in ne eko pridelavo. Res pa je, da imajo slovenski potrošniki raje tako imenovano 'retro' ponudbo, saj je velik del uvožene hrane objektivno slab in hiperindustrijski,« je še stanje na slovenskem trgu hrane opisal dr. Kuhar.
