Domače živali, še posebno psi in mačke, so za veliko ljudi sestavni del družine. Zato skoraj ni doma, v katerem ne bi našli vsaj ene domače živali. Zavedati pa se je treba, da lastništvo hišnega ljubljenčka prinaša tudi veliko odgovornost. K odgovornemu lastništvu spada ustrezna zaščita hišnih ljubljenčkov pred zajedavci, ki lahko predstavljajo resno tveganje za zdravje štirinožcev. Aktivnost klopov in bolh, ki prenašajo nevarne bolezni za živali in ljudi, se zelo poveča v spomladanskem času.
O tematiki so na virtaulni okrogli mizi spregovorili kinolog dr. vet. med. Jože Vidic, vodja Zavetišča Ljubljana dr. vet. med. Marko Oman in dr. vet. med. Klemen Kralj iz Krke.
Odnos Slovencev do hišnih živali
Kinolog Vidic je povedal, da je odnos Slovencev do hišnih živali napreden ter da večina hišnih ljubljenčkov živi njim vredno življenje. S skrbniki delijo stanovanje, gredo z njimi na dopust, … Izjeme pa tudi v tem primeru potrjujejo pravilo, je izpostavil Vidic. Še vedno namreč prihaja do primerov, ko ljudje z živalmi ne ravnajo tako, kot si te zaslužijo.
Selitev psov iz pesjakov v hišo
Kot največjo spremembo v zadnjih desetih letih v odnosu do ljubljencev je izpostavil selitev psov iz dvorišč, pesjakov in verig v hišo. Slednje je označil za najbolj kakovostno spremembo. Psi ne dobivajo več ostankov hrane, ampak hrano, kot jo potrebujejo. Pri spremembah je omenil tudi izbiro štirinožcev. Veliko več ljudi se odloča za manjše pasme. "Psa si ne omislimo, da bi imeli čuvaja, ampak prijatelja," je ob tem dejal.
Izpostavil je, da se za hišnega ljubljenčka ne smemo odločiti prehitro ter da se moramo zavedati, da bo žival živela deset let ali več. Treba je premisliti, kakšne življenjske pogoje ji bomo omogočili, je poudaril.
Psi so koronavirusa veseli
Prišla je epidemija koronavirusa, Vidic pa pravi, da so je psi veseli. Otroci so bili več doma, skrbniki delajo od doma, s psi več hodijo na sprehode in se z njimi ukvarjajo. Se pa Vidic ob tem sprašuje, kaj bo, ko bo vse spet po starem – ljudje v službah, psi pa osem ur sami. "Kaj vse bodo počeli? Kakšna neželena vedenja se bodo razvila? Na srečo so psi zelo prilagodljiva bitja," je pripomnil kinolog, ki ima dve psički.
Ne izbirajmo pasem zaradi trendov
Bodoče skrbnike je pozval, naj si psov ne izbirajo v skladu s trendi, temveč naj presodijo, kakšne možnosti imajo. Za primer je navedel eno najbolj inteligentnih pasem - border coli, ki potrebuje zelo veliko gibanja. Preveriti je torej treba, kakšne so značilnosti pasme in vzeti psa, primernega svojemu načinu življenja. Ob tem je izpostavil, da se je treba zavedati, da oskrba živali stane, ter da je treba tudi stanovanje bolj čistiti. "Če živimo v urbanem okolju, potem je boljše, da si omislimo manjšega psa in takšnega, ki pri sosedih ne bo vzbujal nelagodja. Nevarni sicer niso psi, ampak ljudje, ki ne znajo ravnati z njimi in jih ne obvladajo," je dodal.
Izpostavil je, da je zanemarjenje tudi, če imamo psa zaprtega v pesjaku. Pes je namreč družabno bitje, človeška družina pa je njegovo krdelo. Pes v pesjaku ali pes na verigi je kot zapornik v samici, je opozoril in dodal, da je to ena najhujših kazni.
Za Zavetišče Ljubljana je bilo leto 2020 posebno
Vodja Zavetišča Ljubljana dr. vet. med. Marko Oman je na okrogli mizi povedal, da imajo v zavetišču trenutno osem psov in nekaj čez 30 mačk, da pa se število živali nenehno spreminja. Povedal je, da je bilo leto 2020 za zavetišče posebno, saj se je končal težko pričakovani projekt; dobili so nove prostore.
Med epidemijo oddali več živali
Omenil je, da je v državah, kjer je epidemija v prvem valu pokazala zobe še prej kot pri nas, prihajalo do masovnega zapuščanja živali, sami pa si tega niso želeli. Vse, kar je bilo znanega o covidu-19 so skušali predstaviti javnosti (med drugim tudi kako skrbeti za žival, če zbolimo). Osveščanje ljudi se jim je povrnilo in dosegli so ravno nasprotno kot v nekaterih drugih državah: Namesto, da bi bile živali masovno zapuščene, so jih pospešeno oddajali.
Zavetišče Ljubljana je bilo tudi edino zavetišče v Sloveniji, ki je bilo ves čas odprto. V prvem valu je bilo povpraševanje po živalih zelo veliko, oddali so skoraj vse, v nekem trenutku so imeli v zavetišču le štiri pse, zmanjšalo se je tudi število mačk. Nato se je pojavil strah, kaj bo, ko bo konec prvega vala. Kmalu jim je odleglo, niti ena žival, ki je bila oddana, se ni vrnila v zavetišče. V drugem valu epidemije pa je nove domove našlo še več štirinožcev.
Omahen je navedel, da vsako žival, ki jo sprejmejo v zavetišče, pregledajo. Večina psov je brez posebnosti, prisotne so le okužbe s paraziti (bolhe, klopi, …).
Nadležni klopi
Kinolog Jože Vidic: "Zanimivo je, da gredo klopi bolj na svetle pse. To je moja izkušnja. Ko sem šel po gozdu s svetlim psom je imel pet klopov, na tamnem psu pa sem v tem primeru našel le enega ali celo nobenega. Svetujem nošenje temnih oblačil, čeprav drugi svetujejo svetla, da klopa vidimo, hkrati pa ga s tem tudi privlačimo".
V Sloveniji imamo 16 vrst klopov. Z globalnim segrevanjem se pojavljajo nove vrste klopov, z njimi pridejo tudi nove bolezni, je pojasnil Omahen. Navadni gozdni klop je najbolj vsestranski, najdemo ga pri ljudeh in živalih. Klopi pa so sicer vrstno specifični, raje izbirajo svojo vrsto, na drugo gredo, ko nimajo ostalih možnosti. Omahen je omenil pasjega klopa, njegova značilnost je, da lahko preživi v domačem okolju in se razmnožuje v stanovanju.
Dejal je, da je pomembno žival po vsakem sprehodu pregledati, klopa pa je najbolje čim prej odstraniti. Ti zajedavci so sicer največkrat prisesani med prednjimi in zadnjimi nogami, pod repom, med prsti, torej tam, kjer je koža najmehkejša.
Odstranjevanje klopa mora potekati zelo previdno
Klopa je najbolje odstraniti s pinceto oziroma temu primernimi klešči. Pri tem moramo biti previdni, da klopa primemo za glavo in da glave ne odtrgamo, nato pinceto ali klešče vrtimo v nasprotni smeri urinega kazalca. Če stisnemo telo zajedavca, se klop vznemiri in posledično izloča slino, s slino pa tudi večjo količino povzročiteljev bolezni.
Ob tem je Omahen omenil naravna sredstva za zaščito živali pred klopi. "Moderno je vse, kar je naravno. Če je nekaj bolj zdravo, manj agresivno, naj se uporablja, vendar pa je tudi zanesljivost potem bolj vprašljiva. Nevarni pripravki delujejo kot odganjalo. Ta učinek pa zelo hitro upada," je dejal.
Dr. vet. med. Klemen Kralj vodja blagovnih znamk v Krki je kot alternativo omenil Krkino raztopino za kožni nanos Fypryst Combo, ki ščiti pred bolhami, klopi, ušmi. Učinkovina ob nanosu ostane v maščobnem sloju kože, se razporedi po celotnem telesu in na tak način nudi kontaktni učinek zaščite pred zajedavci.
Bolhe
Uši so povsem drugačni paraziti kot bolhe, celotni razvojni krog imajo na živali, prehranjujejo se z dlako, kožo, … Uši navadno opazimo v večjem številu (opazimo jajčeca (gnide)), medtem ko bolhe težko najdemo, ker se bojijo svetolobe.
Vsaka vrsta živali ima svoje bolhe. Pri bolhah je pomembno, da parazite odpravljamo dovolj dolgo, razvojni krog bolhe je namreč dolg pol leta, je opozoril Omahen in dodal, da ena bolha na živali pomeni sto teh zajedavcev okoli - v različnih razvojnih oblikah. "Če živali damo ampulo en mesec, pobijemo bolhe, ki so odrasle, po dveh treh mesecih pa se razvijejo nove. Če sredstva za zaščito proti parazitom ne damo redno, se te ponovno naselijo in razmnožujejo,," je pojasnil Omahen ter dodal, da je prednost Krkinega produkta in podobnih to, da delujejo tudi na druge na razvojne oblike (uničijo jajčeca, ...)
Vidic je opozoril tudi na to, da je bolha vmesni gostitelj za pasjo trakuljo. Pasja trakulja je hudo nevarna, saj povzroča slabokrvnost, izloča različne toksine.
Kako lahko torej odkrijemo bolhe?
Ker se bolhe bojijo svetlobe, jih težko najdemo. Najpogosteje jih odkrijemo na podlagi njihovih iztrebkov: v obliki črnih piki na kožuhu. Omahen svetuje, da te spraskamo na list papirja in jih namočimo. V primeru, da gre za bolhe, te postanejo rdečkasto rjave barve (gre za na pol prebavljeno kri).
