Slovenija je sicer vsem državljanom nekdanje SFRJ, ki so imeli na dan plebiscita, 22. decembra leta 1990, urejeno stalno prebivališče, ponudila državljanstvo. Še danes, 29 let po izbrisu, niso pojasnjeni oziroma predstavljeni vsi razlogi, zakaj te vloge niso podale osebe, ki so izgubile pravico do stalnega prebivališča, ki so jo imele pred osamosvojitvijo.
Dejstvo je, da nekateri niso niti vedeli za to ponudbo, objavljena je bila le v medijih. Spet drugi so bili prepričani, da so Slovenci, če so se rodili v Sloveniji. Sicer pa so bili v večini obveščeni šele, ko se jim je status že spremenil v status tujca, brez pravice do stalnega prebivališča. Med njimi so tudi takšni, ki zaradi vojne v državah nekdanje SFRJ niso mogli do uradnih podatkov, ki so jih potrebovali za pravilno izpolnjeno vlogo v Sloveniji. Meje pa tudi sicer niso mogli prestopiti, ker so ostali brez dokumentov, slovenskih in jugoslovanskih, ki so jih jim ob izbrisu uničili.
Po neuradnih podatkih naj bi si sicer status uredilo 11 tisoč izbrisanih. Nekaterim so vloge zavrnili. Podane pa so bile vloge za odškodnine, v manjši meri so bile vložene tudi tožbe.
V več kot tretjini zahtev odškodnine ne bo
Do 18. junija 2014 izbrisani v Sloveniji niso imeli možnosti zahtevati odškodnine. Do tega datuma tudi pred slovenskimi sodišči niti eni osebi ni uspelo od države izterjati povračila škode zaradi izbrisa oziroma vseh njegovih posledic. Z zakonom o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, pa so to možnost dobili. Zahtevo za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku so lahko izbrisane osebe vložile pri katerikoli upravni enoti. Odločbo o izplačilu odškodnine je izdala upravna enota, na območju katere je imela oseba v času izbrisa prijavljeno stalno prebivališče.
Državno odvetništvo RS je od uveljavitve zakona o povračilu škode izbrisanim do danes izplačalo za 1.634.074 evrov odškodnin. V delu je še 152 zadev. Zadnja odškodnina je bila izplačana 18. februarja letos.
Iz evidence o odločitvah in izplačilih denarne odškodnine, ki se vodi na podlagi zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, je razvidno, da je bilo od začetka uporabe zakona, torej od 18. junija 2014, do 31. decembra lani pri upravnih enotah vloženih 8182 zahtev za določitev denarne odškodnine zaradi izbrisa. »Odločeno je bilo o 8062 zahtevah, od tega je bilo 5797 zahtevam za določitev denarne odškodnine ugodeno, 1988 zahtev je bilo zavrnjenih, 189 zahtev zavrženih, v 88 primerih pa je bil postopek ustavljen. Skupni znesek denarnih odškodnin je do konca preteklega leta znašal 26.538.750 evrov. Državno odvetništvo RS je od uveljavitve zakona o povračilu škode izbrisanim do danes izplačalo za 1.634.074 evrov odškodnin. V delu je še 152 zadev. Zadnja odškodnina je bila izplačana 18. februarja letos,« so podatki, ki jih je posredovala Majda Vukelić, odgovorna za odnose z javnostmi Državnega odvetništva RS. Nekaj sto pa se jih je odločilo tudi za tožbe zaradi izbrisa.
Na Ptujskem izbrisanih 600 oseb, odločb o odškodnini le 44
Zanimalo nas je tudi, kakšni so podatki za območje Upravne enote (UE) Ptuj. Vodja oddelka za upravno-notranje zadeve Boris Miočinović je povedal: »Na seznamu tujcev v registru stalnega prebivalstva s stalnim bivanjem v RS, ki nimajo dovoljenja za bivanje (izločeni na dan 26. februarja 1992), je bilo 600 oseb z območja njenega delovanja. UE Ptuj je izdala 44 odločb o izplačilu odškodnine osebam, izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva. Skupni znesek izplačanih odškodnin je bil 184.150 evrov.«
Za en mesec izbrisa 50 evrov odškodnine ...
Kljub vsemu se številni izbrisani niso želeli ukvarjati z vlogami za odškodnino. Za mesec izbrisa so jim določili mizerno odškodnino v vrednosti 50 evrov. To je bila le dodatna sol na rano, ki se ne bo nikoli zacelila. Veliko pa se jih je po izgubi stalnega prebivališča tudi odselilo.
Med izbrisanimi tudi dojenčki
Med izbrisanimi so se znašli tudi ljudje, ki so se rodili v Sloveniji in tu živeli vse življenje. Pri mešanih zakonih je bilo po takratni zakonodaji tako, da so se starši ob rojstvu otrok morali odločiti, katero republiško državljanstvo bo imel otrok. Če se torej niso odločili, da bo imel slovensko, se je tak otrok po osamosvojitvi lahko znašel med izbrisanimi. Celo enomesečni dojenčki so bili izbrisani.
