Novice Svet24

STA

Še pomnite, da je minister za okolje Andrej Vizjak ob nastopu mandata kupil delnice Petrola v pričakovanju liberalizacije cen goriv in poskoka vrednosti na borzi? On seveda poudarja, da je to storil kot navaden državljan in brez notranjih informacij o tem, da bo vlada v roku manj kot enega leta dokončno sprostila trg s pogonskimi gorivi. Od prvega oktobra lani ponudniki namreč prosto določajo cene proizvodov, ne samo na avtocesti, ampak povsod po državi.

Kolaps naftnega trga ob izbruhu pandemije koronavirusa je vladi omogočil, da uredbo spremeni v času rekordno nizkih cen nafte na svetovnih trgih, zaradi česar so kratkoročni učinki liberalizacije privedli do padcev cen na bencinskih črpalkah pod en evro, a srednjeročna realnost stabilizacije globalnega trga in vnovičnega zagona gospodarstev že kaže drugačno sliko. Kar zadeva delnice Petrola: te so po padcu na zgolj 266 evrov ob začetku krize že okrevale, dosegle in presegle vrednost s predkriznih ravni.

Dolgoročni načrti

Slovenski ekonomisti, ki so zagovarjali delovanje vlade v skladu s prostotržnimi smernicami Evropske unije, so vselej opozarjali, da je Slovenija ena redkih držav na svetu, ki so še sploh poznale državno regulacijo cen. Ekonomisti Aljoša Feldin, Igor Masten in Sašo Polanec so v zagovor vladi pripravili študijo, ki v celoti zavrača trditev, da bi se cene po popolni deregulaciji znatno zvišale ali posledično povzročile manjšo porabo s strani potrošnikov in manjše prilive v državni proračun. Zgodilo naj bi se celo ravno nasprotno. Popolna deregulacija trga pogonskih goriv bi namreč dolgoročno povečala prodajo in priliv pobranih dajatev, kar naj bi potrjevale tudi izkušnje drugih držav, kjer je vstop neodvisnih ponudnikov na trg privedel do znižanja cen. Podobnega mnenja je bil takrat minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki je odločitev vlade pospremil z izjavo, da je ta z odpravo regulirane cene odpravila prvo oviro za razvoj konkurence, potezo vlade pa je po poročanju STA označil za »začetek nove ere«. Že takrat je vlada govorila o pet- do desetletnem načrtu oblikovanja trga. Kako pa je ta videti pet mesecev pozneje?

Vprašljive prakse

Prvi občutki so bili dobri. Vztrajanje cene sodčka nafte na svetovnem trgu okoli 40 dolarjev je omogočilo bencinskim servisom tekmovanje v privabljanju strank in cene so pod dolgem času padle pod psihološko mejo enega evra, a pravila tekmovanja so naenkrat postala zamegljena. Marsikateri potrošnik je namreč opazil, da so se denimo pri Petrolu odločili za umik cen s tabel pred servisi in tako prekršili desetletja veljavno nepisano pravilo. O tej praksi smo povprašali Zvezo potrošnikov Slovenije, kjer so zapisali, da je sicer dejstvo, da »skladno s Pravilnikom o načinu označevanja blaga in storitev označevanje na prodajnem mestu (v tem primeru bi bil to točilni avtomat) zadostuje, a po našem mnenju to nikakor ne pomeni, da je dovolj, če se cena prikaže (šele), ko potrošnik dvigne ročko na točilnem avtomatu. To velja še posebej v primeru, ko je na točilnem avtomatu mogoče natočiti več vrst goriva, med katerimi lahko izbira potrošnik ... Pomanjkljivo označevanje cen bi lahko predstavljalo tudi zavajajočo poslovno prakso po Zakonu o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnim praksami.«

Podobno vprašanje smo naslovili na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, pod katerega spada sektor trgovine, kjer pa so zapisali, da za bencinske servise ni posebnih določil, in zgolj navedli veljavne predpise na tem področju. So nam pa zato iz tržnega inšpektorata sporočili, da v zvezi z izpostavljeno problematiko trenutno vodijo en inšpekcijski postopek, ki pa še ni zaključen, zaradi česar niso mogli posredovati več informacij.

Bobo

Prosti trg

Cena nafte na globalnih trgih od oktobra dalje raste in je ravno te dni dosegla vrednosti iz začetka preteklega leta, ko je povpraševanje na Kitajskem že začelo padati. Na starega leta dan je takrat regulirana cena neosvinčenega motornega bencina 95 znašala 1,298 evra, pregled najbolj priljubljenih črpalk na portalu Goriva.si pa razkriva, da je cena tega istega litra na Petrolovih servisih, ki niso na avtocesti, 1,160 evra. Cene na servisih MOL in OMV so en oziroma štiri cente višje. Tudi glede gibanja cen goriv smo naslovili vprašanje na zvezo potrošnikov, kjer so potrdili, da so se cene nafte v zadnjih tednih precej povečale, kar se odraža tudi na ceni goriv v Sloveniji, »pri čemer je ta sprememba bolj občutna kot v časih, ko je cene določala država. Na eni strani je za zmanjšanje skokov poskrbelo daljše obdobje (14 dni), na drugi strani pa je vlada pogosto spreminjala oziroma prilagajala trošarine. Zdaj so trošarine fiksne, skoki pa so tako rekoč dnevni ali nekajdnevni in jih zato občutimo bistveno bolj konkretno.« Če spremembo cene od oktobra do danes prenesemo na polnjenje, recimo 50-litrskega rezervoarja, boste ob točenju neosvinčenega bencina 95 odšteli osem evrov več kot pet mesecev nazaj.

Umik glavnega konkurenta

V začetku februarja je postalo jasno, da bo drugi največji ponudnik pogonskih goriv, avstrijski OMV, zapustil slovenski trg in prodal svoje servise. Ni še jasno, kdo so zainteresirani kupci, a glede na Petrolov nakup hrvaške verige Crodux le par tednov pred napovedjo OMV, kot tudi dejstvo, da na sedežu Petrola poskušajo razvejati svojo dejavnost, se kot najverjetnejši prevzemnik ponuja madžarski MOL, s čimer bi trg postal tako rekoč duopol podjetij, ki si ju v veliki meri lastita državi sami. Petrol vsaj za zdaj naj ne bi bil na prodaj.