Krek se je uvodoma ozrl v preteklost, včeraj je namreč minilo natančno eno leto, odkar smo v Sloveniji odkrili prvo okužbo s sars-cov-2. V tem času je pri nas zaradi covida-19 oziroma z njim umrlo 4113 oseb, torej 2,1 odstotek vseh odkritih primerov. Kar zadeva skupne številke, so bile v celotnem času epidemije najbolj obrememnjene pomurska, posavska in koroška regija, najmanj pa obalno-kraška, ki pa se trenutno nahaja v najbolj kritičnih razmerah.
Neljuba gosta
Glede trenutnih razmer je Krek dejal, da se v zadnjih dnevih številke rahlo dvigujejo, pri čemer trend kaže, da morda prihajamo v nov val. Znova je pozval k doslednemu spoštovanju pravil, ki jih vsi že dovolj dobro poznamo. Glede sedemdnevnega povprečja novih primerov po njegovih besedah stojimo na mestu, kar da je slab pokazatelj, saj se lahko krivulja kaj hitro obrne navzgor, zlasti, »če vemo, da imamo v hiši neljubega gosta ali dva, zdaj sta že dva, torej britanska in južnoafriška različica.« Predvsem v primeru prve podatki kažejo, da krivulja narašča eksponentno, kar pa pomeni, da je dejansko bolj kužna od preostalih različic. Zaskrbljujoče je tudi, da se povečuje reprodukcijsko število R, torej število, ki kaže, koliko oseb v povprečju okuži posamezna okužena oseba. R je znova višji kot 1, kar je z vidika poteka epidemije zelo slabo. Krek je sicer postregel tudi z dobro informacijo, da se v Sloveniji podatki glede presežne umrljivosti, torej umrljivost glede na pretekla leta, še naprej izboljšujejo.
Starostna struktura
Dobro je tudi to, da trenutno obolevajo prevsem osebe iz starostne skupine od 25 do 55 let, torej delovno aktivna populacija, oboleva pa precej manj starejših, ki precej pogosteje potrebujejo bolnišnično nego, s tem pa je povezana tudi umrljivost. Epidemiološka situacija je s tega vidika torej dobra, pri čemer počasi upada tudi delež okuženih v starostni skupini 85 in več let, kar je posledica precepljenosti te populacije, je dodal Krek, ki upa, da bodo do konca meseca precepljene najbolj rizične skupine.
Drugje po Evropi
Krek je glede drugih evropski držav pojasnil, da se Evropa na splošno sooča z novim valom, pri čemer je daleč najhuje na Češkem, kjer kosi britanska različica sars-cov-2. Tam je po njegovih navedbah prisotna v kar 80 odstotkih, trenutno pa se srečujejo s tretjim valom. Postelje v bolnišnicah so zasedene, češka vlada pa za pomoč že prosi druge države. Ker smo seveda del Evrope, je pozval k posebni previdnosti v naslednjih tednih, da se ne bo hitro razširila tudi pri nas. Krek sicer upa, da se bomo tokrat izognili porastu.
Skrb vzbuja tudi dogajanje na drugi strani naše zahodne meje, kjer se s porastom števila novih primerov srečujejo tako v Lombardiji kot Furlaniji-Julijski krajini, kjer so že zaprli šole. Krek meni, da je dogajanje mogoče povezati tudi s slabimi razmerami v naši obalno-kraški regiji. Pozval je k previdnosti pri kakršnem koli sproščanju in poudaril, da smo pri teh številkah s sproščanjem »pogumni,« saj smo še vedno sredi epidemije, čeprav imamo morda občutek, da je ta že za nami. Predvsem se moramo veljavnih ukrepov držati dosledno. Dejal je sicer, da si na NIJZ želijo, da bi bistveno višji delež ljudi delal od doma in da bi ljudje v čim večji meri nosili ustrezne maske. »Tako bom rekel. Virus je pač bitje, ki se bori za preživetje, in bo izkoristil čisto vsako priložnost, ki mu jo date. In če se pač ne držimo pravil, potem mu omogočamo, da preživi. Sicer umre,« je pojasnil.
Cepljenje šolnikov
Krek je glede te »pereče« teme dejal, da je v Sloveniji cepljenje prostovoljno in da v to nihče nikogar ne bo prisilil. Vseeno bi pričakoval od učiteljev, da se bodo cepili, saj s tem zaščitijo sebe, otroke in svojce. Ob tem je opozoril tudi na bonus, ki ga cepljenje prinaša. Ko bodo namreč razvili dovolj visoko stopnjo imunosti, zanje ne bo več potrebno vsakotedensko testiranje. Tudi sicer pa je poudaril, da je skupni interes ta, da otroci v šolah ostanejo do konca šolskega leta.
