Kaj smo Slovenci in Slovenija? Ker se mi zdi, da je zdaj bolj kot kdajkoli prej pomembno, vredno spomniti se, da onkraj neusklajenosti, razprtij in neenotnosti vseeno nekaj je, in to »nekaj« dajmo definirati.
Ena od karakteristik sodobne zahodne družbe je individualizem. To trobijo že vsi sociologi. Tudi Slovenci smo kot ostali zahodnjaki prepričani, da se lahko nekdo v naša življenja vmeša le v skrajnih primerih, sicer pa lahko živimo tako, kot si želimo. Nihče nam ne bo diktiral. Saj to dejansko drži – vsak ima pravico početi, kar si želi, živeti na svoj način, vendar dokler to početje ne vpliva na nekoga drugega. Že veste, kam pes taco moli?
Trenutno situacijo, v kakršni smo – soočamo se z epidemijo, lahko ukrotimo le, če nekaj storimo kolektivno in tako vplivamo na spremembo toka dogodkov, ki ga ne želimo. Vem, česa noče nihče od nas: smrti, zapiranj in omejitev, ki posegajo v naša življenja na grob način. Če tega ne želimo, pomeni, da imamo v resnici enake vrednote: življenje, zdravje in svobodo. Tu se srečamo. Je pa res, da od tu dalje, kako to (spet) doseči, stvari vsak vidi na malo svoj način oziroma je za doseganje tega pripravljen le delno sodelovati. Ne samo zaradi misli na lastno blagostanje in zaščito, marveč tudi, ker ga bega, da pandemijo covida-19 oblasti uporabljajo kot izgovor za omejevanje temeljnih pravic in svobodščin, in tudi zato se nam, kar nam nalaga(jo), upira. Ampak to slednje je snov že za povsem nov komentar. Lahko rečem le, da je individualizem v kombinaciji z vodenjem države, kakršnemu smo priča, recept za katastrofo.
Kako torej doseči cilj? Z mislijo na to, da smo skupnost, kar kot država smo. A ta(ka) družbena ureditev je lahko uspešna samo, kjer je posameznik v interakciji z drugimi. Situacija od nas terja, da nanjo pogledamo zrelo in odgovorno. Nagovarja nas, da jo vidimo na način, kot da nam ni nič treba, vendar bomo to storili, ker to želimo, ker menimo, da je tako prav. Ker pripadamo neki skupnosti, k blagostanju katere želimo prispevati. Izgovoriti se, da nečesa ne bomo storili samo zato, ker bomo skozi to izkazali svoje zavračanje trenutne oblasti ali ker ne verjamemo stroki, je … Zavrniti nošenje maske, za katero strokovnjaki s širokega področja zdravja pravijo, kako pomembna je pri zamejevanju širjenja virusa, ni »ne« oblasti, ampak je »ne« sočloveku. Je tako, kot da bi mu rekli, da nam zanj ni mar.
Vsak od nas je odgovoren za stanje, kakršno je. In naj na tem mestu izrečem, da nas, Slovence, bolj kot njih, ki sedijo v hramu demokracije, vidim kot rešitelje. Kot ključne! Uspeh pri zamejitvi covida-19 je neizogibno povezan z rahljanjem individualizma ali bolje rečeno s sposobnostjo, hotenjem, da mislimo tudi na druge. Razmislimo o vrednotah, ki so, kot smo ugotovili, pri večini enake, in o načinih, kako jih uresničiti. Premislimo o moralni dolžnosti.
Čas je za rehabilitacijo narodne identitete in v tem oziru naših vrednot. Imamo močne korenine. Vem, kako je videti, ko smo usklajeni. Vsi bomo profitirali od potez, odločitev, ki jih bomo sprejeli vsak pri sebi in se bodo zrcalile v dejanjih, odgovornih do drugih, skupnosti.
Družbena stabilnost – trden narod, to je neizogibno povezano z videti onkraj sebe in z zaupanjem med člani družbe. Zato, četudi ne vidimo smisla prav v vseh ukrepih, pravico imate do tega, jih spoštujmo. In v vsem tem predvsem pozorno prisluhnimo stroki, saj nam oni povedo, kateri ukrepi in omejitve so res smiselni, s čimer direktno povedo tudi, da nekateri, ki jih nalaga država, niso. Slišite, kar vam pravim?
Namreč, veste, kaj se mi zdi? Ko bomo zares množičneje začeli stopati po tej poti, na kateri bo v naših življenjih tudi veliko prostora za upoštevanje drugih, je zelo verjetno, da bo odpadlo kar nekaj spon in tegob, ki nas preizkušajo kot posameznike in celo kot narod – državo. Ker če mi držimo skupaj, si pomagamo, zaupamo, se priznavamo, nam ne samo virus, ampak niti oni, ki naj bi zastopali ljudstvo in zasedajo pozicije v zboru države, in se počutimo tako daleč od njih, ne morejo prav dosti …
