"Demografski sklad mora biti del širše, celovite pokojninske reforme, ki bo zagotavljala vzdržnost pokojninskega sistema. Predlog je bil pripravljen brez javne razprave. Temu se moramo upreti z vsemi silami in v opoziciji bomo uporabili vsa sredstva, ki so na voljo," je napovedal Šarec.
Državnemu zboru predlagajo, da razpiše posvetovalni referendum. Če s predlogom ne bodo uspele, bodo sprožile postopke za naknadni zakonodajni referendum, saj menijo, da morajo o tako pomembni tematiki svoje povedati ljudje.
Predlog vladnega zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki določa, da bi Nacionalni demografski sklad nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga in prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb, je v parlamentarni obravnavi. Državni zbor bo danes o njem opravil drugo obravnavo.
Pred sprejemom zakona mora DZ glasovati o pobudi štirih strank, kar bo postopek zamaknilo za mesec dni. Če bo njihov predlog uspel, za kar potrebujejo navadno večino, pa ga bo zamaknil do odločanja o predlogu zakona na posvetovalnem referendumu, sta povedala koordinator Levice Luka Mesec in predsednica SAB Alenka Bratušek.
Brez opravljene resne razprave
Stranke vladnemu predlog nasprotujejo zato, ker vlada po Meščevih besedah sklada ne ustanavlja zato, da bi rešila financiranje pokojnin, temveč da bi "dobila neomejeno moč kadrovanja v državnih podjetjih, da bi lahko vstopala v še preostale segmente državnega premoženja in sprostila varovalke proti privatizaciji".
"Na posvetovalni referendum želimo iti zato, ker o predlogu ni bila opravljena nobena resna javna razprava," je poudaril Mesec, prvak LMŠ Marjan Šarec pa je dodal: "Posvetovalni referendum ima cilj, da ljudi vprašamo, ali se strinjajo z nadaljnjih plenjenjem, kajti tisti, ki bi morali zagovarjati upokojence, so tiho."
Predsednica SD Tanja Fajon se je strinjala, da je vprašanje, kot je pokojninska varnost prihodnjih generacij, tako pomembno, da morajo nanj odgovoriti ljudje. Vlada po njenem mnenju dokazuje, da ne zna voditi razvojnega dialoga. "Referendum je tako priložnost za iskreno partnerstvo z ljudmi," je menila. Ob tem je spomnila na opozicijski predlog o ustanovitvi demografskega sklada, ki po njenih besedah zagotavlja dodatna sredstva za pokojninsko blagajno in to, da ključno premoženje ostane v lasti države. "Dejstvo je, da ne sedanji ne bodoči upokojenci od vladnega demografskega sklada ne bodo imeli nič," je izpostavila Bratuškova in apelirala na tiste, "ki jim je mar za upokojence", naj glasujejo proti vladnemu predlogu. Kot je povzela, jih v SAB moti, da se bodo sredstva sklada po vladnemu predlogu lahko porabljala za veliko drugih namenov, ne le za pokojnine, da se sredstva nekaj časa ne bodo nalagala ter da se bo vse državno premoženje v enem zamahu preneslo na sklad in se bo lahko z enim zamahom privatiziralo.
Boj za 8.6 milijarde evrov premoženja
Pred plenjenjem državnega premoženja so posvarili vsi štirje govorci. "Za SDS in vlado Janeza Janše je ideologija krinka za plenjenje po državnih podjetjih in po vsem, kar bi lahko prineslo dobičke. Vladni predlog gre točno v to smer," je menil Šarec.
"Približno 8,6 milijarde evrov premoženja, koliko ga je še ostalo po letih divjih privatizacij, bo postalo plen vsakokratne vlade. Izključeni bodo vsi, ki imajo interes, da gre podjetju čim bolje, to so delavci, predstavniki javnega sektorja, upokojenci," je posvaril Mesec. Po njegovi oceni je premier Janša, ki vlada tretjič, "vsakič pokazal, da mu politična oblast ni dovolj, temveč da hoče imeti ekonomsko moč in moč nad mediji. Mercator je prodal v zameno za vpliv na časopis Delo, vedno je pred razvojni potencial države postavil svoj interes po oblasti".
Mesec je povzel, da vladni predlog določa, da bo nadzorni svet sklada postavila vladajoča večina, predstavnika upokojencev in mladih bosta zraven "za okras". Sklad bo imel moč nad kadrovanjem v vseh podjetjih, kjer ima država večino, tudi denimo v Slovenski tiskovni agenciji in Modri zavarovalnici.
