Interes za cepljenje se le počasi dviguje. Pričakovano je največ interesa zanj v najbolj rizični skupini starostnikov, presenetljivo pa ga je najmanj med najmlajšimi. Doslej smo prejeli dovolj cepiva za dobro desetino prebivalstva, cepiti pa smo začeli že tiste, ki bi cepivo morali prejeti zadnji.
Profimedia
Med mlajšimi skupinami prebivalstva zaznavajo veliko skepso do cepiva.
Na nas se je obrnil 32-letnik, ki bo v Zdravstvenem domu Ptuj že naslednji teden prejel prvi odmerek cepiva. Nenavadno se mu zdi, da je tako hitro prišel na vrsto, glede na to, da spada med »ostalo prebivalstvo«, ki bi po sprejeti strategiji cepljenja moralo cepivo prejeti zadnje. »Grozno slab odziv je,« si to pojasnjuje sogovorec.
Na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) smo se zato obrnili z vprašanjem, kako to pojasnjujejo. Dejali so, da je za mlajše od 64 let predvideno cepivo AstraZenece, ki so ga že začeli razdeljevati vvseh starostnih skupinah.
Cepiva mRNA so namenjena starejšim
Na NIJZ so nam nadalje pojasnili, da se zaključuje cepljenje starejših od 80 let, trenutno pa še poteka cepljenje vseh, ki se še niso cepili v domovih starejših občanov in v zdravstvenih ustanovah. Za starejše skupine prebivalstva in starejše zdravstveno osebje je predvideno cepivo mRNA (proizvajalcev Pfizer/BioNTech in Moderna), ki se v trenutni situaciji uporablja po naslednjem vrstnem redu: zdravstveno osebje, staro 65 let in več, nato po korakih za osebe, starejše od 80, 75, 70 (v tej skupini cepijo tudi ranljive kronične bolnike, ne glede na starost) oziroma 65 let.
Cepivo AstraZenece mlajšim skupinam
Za cepivo AstraZenece nacionalna strategija cepljenja predvideva, da bodo najprej cepljeni zdravstveni delavci v starostni skupini od 18 do 64 let, nato institucionalizirane osebe, sledijo zaposleni in učenci šol s posebnimi potrebami in posebno ranljivi kronični bolniki. Tem sledijo zdrave osebe, stare 60–64 let, nato nujne službe in šele nato ostalo prebivalstvo. Na NIJZ nam niso zadovoljivo pojasnili, zakaj je naš 32 let star bralec, ki meni, da spada v skupino ostalega prebivalstva, že na vrsti za cepljenje. Glede naših vprašanj, ali gre to pripisati veliki skepsi do cepljenja, so nas usmerili na izsledke raziskave SI-PANDA.
Med prebivalstvom veliko skepse do cepiva
»Mlajši so do cepiva bolj skeptični v primerjavi s starejšimi,« je v predstavitvi omenjene raziskave prejšnji teden na tiskovni konferenci pojasnila Ada Hočevar z NIJZ.
Skoraj polovica (48 odstotkov) anketirancev v starostni skupini med 18 in 29 let je na vprašanje, ali se nameravajo cepiti, odgovorila nikalno, nadaljnjih 11,7 odstotka je glede tega neodločenih. Ta deleža v starostni skupini od 30 do 49 let znašata 43,8 odstotka tistih, ki se ne nameravajo cepiti, in 11,3 odstotka neodločenih.
Rezultati so boljši v starostni skupini od 50 do 64 let, kjer se ne namerava cepiti dobra četrtina vprašanih, 7,8 odstotka pa je neodločenih. Pri starejših od 65 let je delež neodločenih podoben, cepiti pa se ne namerava 15,2 odstotka vprašanih.
NIJZ
Prebivalstvo, ki ga virus manj ogroža, je do cepljenja precej zadržano.
Cepljenju naklonjen večji delež moških
Med vprašanimi je bil cepljenju naklonjen večji delež moških (59,9 odstotka) kot žensk (49,9 odstotka). Tem rezultatom navkljub so na NIJZ optimistični, saj zaznavajo naraščanje stališča, da se bodo anketirani cepili, ko bo cepivo zanje na voljo. To »vzbuja upanje, da se javno mnenje usmerja v postopno podporo cepljenju,« menijo na NIJZ.
NIJZ
Ženske izražajo manj interesa do cepljenja od moških.
Prejeta cepiva sproti razdeljujejo
NIJZ nam je pojasnil, da smo doslej prejeli 157.365 odmerkov cepiva Pfizerja/BioNTecha, 16.800 cepiva Moderne in 52.800 odmerkov cepiva AstraZenece. Sešteto smo torej v državo dobili 226.965 odmerkov, po podatkih Sledilnika covid-19 pa razdelili 223.757 odmerkov cepiva, slaba polovica od teh je bila porabljena v dveh cepljenjih. Cepiva namreč za razvitje polne učinkovitosti potrebujejo dva odmerka.
Beović: Problem ni v premajhnem interesu
Primož Lavre
Bojana Beovićbi zaprosila za ruska in kitajska cepiva.
Bojana Beović, nekdanja vodja svetovalne skupine za covid-19 in nova predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, ocenjuje, da nam s takšnim tempom do poletja ne bo uspelo precepiti 70 odstotkov prebivalstva, kot je načrtovano. Problem ni v premajhnem interesu za cepljenje, temveč v predolgih dobavnih rokih za cepivo. »Kar me moti, je odziv EU. Zdi se mi prepočasen. Prehitevajo nas države, ki niso v tej povezavi. To ni dobro,« je dejala v nedavnem pogovoru za STA.
Beovićeva bi zaprosila za rusko in kitajsko cepivo
Zato bi po mnenju Beovićeve Evropska unija morala pospešiti postopke. Če imamo možnost dobiti rusko cepivo, meni, da je v EU mogoče zbrati dovolj strokovnjakov za hitrejšo preučitev dokumentacije. Poleg ruskega bi bilo dobro pregledati tudi kitajska. »To so ljudje z znanjem in kilometrino pri razvoju cepiv. Morali bi se malo bolj odpreti,« meni. Predvideva, da so posredi tudi ekonomski zadržki.
Primož Lavre
