Tri tedne po tem, ko je Mario Fafangel, prvi epidemiolog NIJZ, na vladni novinarski konferenci odkrito povedal, kaj vse je narobe z vodenjem epidemije, se vse glasneje govori o njegovi zamenjavi.
Po informacijah iz več virov je namreč Fafangel tudi zaradi nekaterih javnih nastopov padel v nemilost predsednika vlade Janeza Janše. Kot eden glavnih obrazov epidemije je v zadnjih mesecih kritiziral nekatere vladne ukrepe. Sodu naj bi izbil dno odmevni nastop na vladni novinarski konferenci v začetku meseca. Takrat je Fafangel poudaril, da bi morala država kupiti nove, kakovostne hitre teste. Ugotavljal je, da bi morali okužbe oseb brez simptomov, ki so bile pozitivne na hitrih testih, posebej preverjati še z bolj zanesljivimi PCR-testi. Predlagal je ukrepe, ki bi zaobšli vladni semafor. Med njimi so bila najpomembnejša odprtje šol za učence do petega razreda za vse regije ter ukinitev omejitve gibanja na regije in občine.
Med možnimi kandidati za novega direktorja centra za nalezljive bolezni se zdaj omenjata Irena Grmek Košnik s kranjske območne enote NIJZ, ki je bila že do zdaj članica vladne strokovne skupine, in dosedanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne, sicer specializantka epidemiologije.
Še isti dan je predsednik vlade Janez Janša poskušal razvrednotiti Fafanglove besede. »Treba je slišati mnenje tudi druge stroke. Dr. Mario Fafangel je le vršilec dolžnosti, v svetovalni skupini so drugi epidemiologi in drugi strokovnjaki,« je dejal. Kot so neuradno izvedeli na Necenzurirano.si, so že takrat iz vladnih vrst direktorju NIJZ Milanu Kreku dali vedeti, da si želijo na položaju prvega epidemiologa videti novo ime. Končno odločitev o tem naj bi Krek takrat preložil na obdobje po imenovanju novega ministra za zdravje.
V zadnjih dneh naj bi zato Fafangel od Kreka želel dobiti zagotovila, da bo ostal na položaju, a jih po neuradnih informacijah ni dobil. Med možnimi kandidati za direktorsko mesto centra za nalezljive bolezni se zdaj omenjata Irena Grmek Košnik s kranjske območne enote NIJZ, ki je bila že do zdaj članica vladne strokovne skupine, in dosedanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne, sicer specializantka epidemiologije.
Kadrovski obračuni na NIJZ
Mario Fafangel vodi center za nalezljive bolezni od začetka maja. Na tem položaju je zamenjal Majo Sočan, ki je pred tem odstopila tudi iz vladne strokovne skupine za covid-19. To je bil čas kadrovskih obračunov na NIJZ. Že nekaj dni po zamenjavi oblasti je morala položaj direktorice zapustiti Nina Pirnat. Kmalu zatem se je moral zaradi javne kritike nekaterih ukrepov boja proti epidemiji posloviti tudi njen naslednik Ivan Eržen. Že takrat so epidemiologi NIJZ v javnem pismu opozorili pred »zanemarjanjem stroke in sankcioniranjem kritikov«. Podpisal ga je tudi Fafangel.
Odnosi med epidemiologi NIJZ in vlado so se znova zaostrili jeseni. Oktobra, ko se je začela strma rast števila okužb v drugem valu, se je Fafangel javno uprl temu, da bi odločbe o karanteni izdajali epidemiologi NIJZ, saj niso del represivnega aparata. »Epidemiologi smo zdravniki in ne bomo opravljali vloge uradne osebe, ki ljudem odreja omejevanje gibanja,« je poudarjal. Že pred tem je NIJZ opozarjal vlado, da bi morala za izdajanje karantenskih odločb nameniti dodatno število ljudi. Prav to se je pozneje izkazalo za eno največjih pomanjkljivosti pri neuspelem obvladovanju epidemije.
Ves ta čas je bil Fafangel kritičen tudi do nekaterih ukrepov za preprečevanje epidemije. V novembrskem pogovoru za Mladino je poudaril, da »represivni pristop sproža odpor do spoštovanja ukrepov«. S temi besedami je komentiral primer dostavljavca hrane, ki je pri obedovanju na prostem dobil kazen, saj ni nosil maske. Kritičen je bil do omejevanja gibanja na občine, ki »v trenutnih razmerah nima prav velikega smisla«, omejevanja nakupa neživilskih proizvodov v živilskih trgovinah in »nošenja mask na Slavniku«. »Zelo težko se je opredeljevati, kateri ukrep je morda pretiran, ker zdaj ni prostora za napake. Ko to obdobje mine, ko število novih okužb spet spravimo na obvladljivo raven, pa bi vsekakor nekatere stvari delal precej drugače kot doslej,« je pojasnil Fafangel.
Z vladnega Titanika skočil zaradi Beovićeve
Fafangel je v zadnjih mesecih med drugim predlagal ukrepe, ki bi zaobšli vladni semafor. Med najpomembnejšimi sta bila odprtje šol za učence do petega razreda za vse regije ter ukinitev omejitve gibanja na regije in občine.
V začetku decembra je Fafangel izstopil iz vladne strokovne skupine, ki jo je od začetka epidemije vodila Bojana Beović. Razlogov za svojo odločitev ni želel javno pojasnjevati. Toda javna skrivnost je bila, da sta se znotraj te skupine oblikovala dva tabora. V enem so bili Beovićeva in del zdravnikov, ki je zaradi neuspeha več tednov trajajočega »lockdowna« zagovarjal dodatno zaostrovanje ukrepov. V drugem taboru so bili člani skupine, tudi Fafangel, ki so bili prepričani, da je treba vodenje epidemije zastaviti na novo. Po njihovem mnenju bi morali znova proučiti smiselnost vsaj nekaterih omejevalnih ukrepov. V razpravah pa so opozarjali na pretiranost nekaterih represivnih ukrepov in vojaško vodenje epidemije.
»O morebitnih frustracijah drugih članov, ker ukrepi ne prijemljejo, ne morem govoriti, saj je to stvar vodje strokovne skupine za covid-19 in članov,« je ob Fafanglovem odstopu dejal Jelko Kacin, takrat še vladni govorec za covid-19. Kacin je bil simbol komunikacije, o kateri je govoril prvi epidemiolog NIJZ. Tedanji minister za zdravje Tomaž Gantar je napovedal preoblikovanje skupine, do katerega nikdar ni prišlo, saj je prej odšel tudi sam.
V zadnjih tednih so Fafangel in epidemiologi NIJZ opozarjali na problem neurejenega sistema bolniških nadomestil, zaradi katerega okuženi hodijo delat in v podjetjih širijo okužbe. Ena kritičnih točk epidemije je po njihovem mnenju vzpostavitev pogojev, da se prebivalci Slovenije vedejo varno in pri tem niso finančno oškodovani. »Smiselno bi bilo več truda vložiti v vzpostavitev administrativnih in finančnih pogojev, da bodo ljudje v času kužnosti ali potencialnega tveganja za bolezen brez pomisleka in naštetih posledic ostali doma,« so poudarili.
Minuli vikend pa je Fafangel na družbenem omrežju Twitter opozarjal pred »prevelikimi upi, ki jih nekateri polagajo v sledenje stikov s strani uradnih institucij«. Njegov zapis se je nanašal na objavo Instituta Jožef Stefan, ki je v dnevni napovedi širjenja covida-19 v Sloveniji poudaril, da bodo lahko epidemiologi učinkovito spremljali stike, ko bo povprečno število okuženih padlo pod tristo na dan.
»Ne razumem, kaj nekateri, ki govorijo o iskanju stikov, želijo povedati, ko govorijo o 'ponovnem iskanju stikov'. Strah me je, da zadevo komentirajo osebe, ki tega v svojem življenju niso izvajale nikoli, v nobenem kontekstu (...) Sledenje mora temeljiti na zaupanju ljudi, razumevanju, da sta izolacija in karantena pomembni, jasnem skupnem cilju supresije virusa za boljše življenje nas vseh in podpori države, da lahko osebe brez pritiskov ostanejo doma,« je zapisal Fafangel.
