Več kot tri mesece po tem, ko je zagovornik načela enakosti Miha Lobnik zakon o zakonski zvezi in družinski zakonik ocenil kot diskriminatorna ter ustavno sodišče pozval k prednostni obravnavi tega vprašanja, je odgovor podala Vlada Republike Slovenije, ki je sklenila, da je obstoječa zakonska ureditev povsem ustrezna in nikakor ne diskriminira na podlagi spolne usmerjenosti. Zadnjo besedo bo imelo kakopak sodišče.
Dolgoletni borec Lobnik
Zagovornik je v začetku decembra na pobudo dveh posameznikov opravil oceno diskriminatornosti določenih zakonskih členov, ki določajo pogoje za sklenitev zakonske in partnerske zveze ter pogoje dostopa do možnosti skupne posvojitve. Ugotovil je, da obstoj dveh različnih oblik zakonske ureditve partnerskih zvez še naprej neupravičeno razlikuje in deli ljudi po spolni usmerjenosti. V primeru istospolne ali heterospolne življenjske skupnosti gre namreč za identičen značaj življenjske skupnosti in ni razloga za pravno razlikovanje ureditve teh skupnosti, ki trenutno temelji izključno na spolu partnerjev in/ali njuni spolni usmerjenosti, kar predstavlja diskriminacijo. Po ugotovitvah zagovornika načela enakosti so tudi pogoji za dostop do skupne posvojitve vezani na spol partnerjev oziroma njuno spolno usmerjenost, razlog za to pa ni nikjer utemeljen. Prepoved dostopa do možnosti kandidiranja za skupno posvojitev v zakonu o partnerski zvezi po njegovi oceni ustreza definiciji neposredne diskriminacije, omejitev možnosti skupne posvojitve v družinskem zakoniku na zakonce ali zunajzakonske partnerje pa ustreza definiciji neposredne diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti.
Večna debata
S tem je Lobnik znova odprl pandorino skrinjico vprašanja statusa istospolnih zvez v slovenski družbi in zakonodaji. Zagovornik je bil na tem področju aktiven zagovornik pravic in eden izmed organizatorjev kampanje Čas je ZA v času referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih leta 2015. Referendum, ki je nasprotoval zakonodaji, ki je imela za cilj izenačiti istospolne zunajzakonske skupnosti z raznospolnimi skupnostmi, je bil uspešen, ustavno sodišče pa se je takrat vpletlo le v tolikšni meri, da je presodilo, da je šlo za ustaven referendum, o sami vsebini pa se ni izrekalo, čemur se bo sicer tokrat težko izognilo. Stališče aktualne vlade do tega vprašanja je pričakovano, sploh glede na to, da spada pod področje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Janez Cigler Kralj iz vrst Nove Slovenije.
Lana Gobec iz Društva Informacijski center Legebitra je v telefonskem pogovoru za Svet24 dejala, da je odločitev vlade, ki je ustavnemu sodišču predlagala, naj vloženo zahtevo za oceno ustavnosti zavrne, pričakovana. Sama sicer verjame in upa, da bo ustavno sodišče ravnalo drugače in zakonodajalcu odredilo, naj odpravi diskriminacijo, kot so denimo že storila sodišča v Franciji in Avstriji. V predhodnih pravnih sporih okoli statusa skupnosti LGBT+ so tudi slovenska sodišča praviloma presojala v prid te skupnosti, a pred tako odločitev še niso bila postavljena, saj gre za zahteven in dolgotrajen postopek, če bi se ga lotil prizadeti posameznik sam.
Vlada (pričakovano) ne vidi nič spornega
Vlada vztraja, da ni diskriminacije v tem, da morata biti osebi, ki sklepata zakonsko zvezo, različnega spola, medtem ko istospolni par lahko sklene le partnersko zvezo. Kar zadeva institut posvojitve kot posebne oblike varstva otrok, pa so na resornem ministrstvu zapisali, da se s tem uresničuje ustavno zagotovljeno posebno varstvo in skrb otrok iz 56. člena Ustave RS, s katerim se zasleduje izključno zaščita koristi otroka. »Glede na pravno ureditev posebnega varstva otrok v okviru instituta posvojitve, ni mogoče zatrjevati, da je posvojitev pravica posameznika, ki želi posvojiti otroka, temveč je izključno pravica otroka, ki potrebuje tovrstno obliko posebnega varstva,« so še zapisali v vladnem sporočilu za javnost. Nasproti temu pa še vedno stoji Lobnikovo prepričanje, da »zdajšnja ureditev povzroča različno obravnavo in daje različne pravice ljudem izključno zaradi njihove spolne usmerjenosti in posledično spola njihovih partnerjev«, kar je opredelil kot hujšo obliko diskriminacije.
Polarizacija družbe
ILGA-Europe, vodilna nadnacionalna nevladna organizacija za pravice skupnosti LGBT+ na celini, vsako leto izda tako imenovani Mavrični zemljevid (Rainbow), označen o ocenami od 1 do 100 %, pri čemer sto odstotkov predstavlja popolno enakost v družbi, ne glede na spol in spolno usmerjenost. Na najnovejšem indeksu, iz maja lani, se Slovenija z oceno 42 odstotkov uvršča nekje v sredino, pri čemer ima od sosed boljšo oceno samo Avstrija, zaostanek za bolj progresivnimi članicami EU pa je še vedno znaten. Gobčeva pri tem opozarja, da je v Sloveniji mogoče zaznati naraščajočo polarizacijo družbe, pri čemer si njeni radikalni elementi na desnici za tarčo izberejo ravno skupnost LGBT+. »Sovražni diskurz ljudi na pozicijah moči se odraža v dejanjih ljudi na ulici,« pravi in pri tem spomni na nedavni obisk tako imenovanih Rumenih jopičev na Metelkovi v Ljubljani oziroma na vandalizem kluba na isti ulici pred več meseci. Prav na Legebitri so bili tudi tarča spletnega napada na njihove kanale komuniciranja. Ob vsem tem je prepričana, da gre za manjšino ljudi, a jo skrbi, da je ta vse glasnejša in predvsem vse bolj pogumna.
